Brezplačna revija za ureditev bivalne okolice

Visoko odporni tlak

Skoraj vsak delovni prostor zahteva še posebej odporna tla. Pa naj bo to v industriji ali v domačem prostoru. Najboljša rešitev tega bo vgradnja visoko odpornega epoksidnega tlaka.

V domači delavnici je pogost problem z izbiro ustreznih dovolj odpornih tal. V takšnem prostoru morajo biti tla izjemno odporna na poškodbe z različnimi udarci, na obrabo, na stik z kemikalijami, ipd. Keramične ploščice temu ne bodo kos. Z udarcem težjega predmeta bo slej ko prej na njih nastala razpoka. Betonska tla z vgrajeno armaturo so sicer dokaj kompaktna in odporna na statične sile, vendar zahtevajo dodatno zaščito. Sama betonska tla se bodo namreč že v nekaj letih pričela krušiti ali kako drugače propadati.
Najboljša rešitev za visoko obremenjena tla je vgradnja epoksidnega tlaka. Takšen tlak je izredno trpežen in skorajda neuničljiv. Učinkovito preprečuje vdor vlage in agresivnih medijev v beton.

Odlike epoksidnega tlaka

Na trgu je v ponudbi dokaj velika izbira visoko odpornih epoksidnih tlakov in premazov. Ob takšni izbiri se moramo zavedati, da za njihovo boljšo kakovostjo stoji tudi višja cena.
Epoksidni tlak je namenjen najbolj obremenjenim površinam kot so v industrijskih objektih, skladiščih, delavnicah ali na javnih površinah. Vse bolj pogost je tudi v stanovanjskih prostorih, kjer so večje obremenitve tal, kot so na primer garaže, kleti, hodniki, kuhinje, kopalnice in celo dnevne sobe. Primeren je za prostore, namenjenim za odprto bivanje oziroma izhodim na terase, saj tlak ne vpija vode, je brez stikov, ne zadržuje prahu in umazanije, hkrati pa je enostaven za čiščenje.
Če je tlak končna talna obloga v stanovanjskem prostoru, mora izpolnjevati tudi dekorativno vlogo. Epoksidni tlak vsekakor izpolnjuje takšno zahtevo. V primerjavi s klasičnim betonskim tlakom, epoksidnia (predvsem premaz) ponuja neomejene možnosti izbire barvnih odtenkov. Poleg tega se lahko v epoksidni sloj vgrajuje različne barvne ali svetleče lističe, ki podajo končni površini tlaka njegov edinstven in za njega značilen videz. Izbira se lahko še različno strukturo zaključnega sloja, ki je lahko gladka ali hrapava. Sijaj zaključne površine pa je zopet lahko s steklastim videzom visokega sijaja, polmat ali mat brez sijaja.
Epoksidna smola z vsebovanimi dodatki je osnova epoksi premaza. V smolo je dodan kremenčev pesek, kalcijev ali barijev sulfat (agregat, polnila) in trdilec. Polimerno vezivo se ustvari zaradi reagiranja smole s trdilcem.
V zadnjem času se glede na vse večjo ekološko ozaveščenost in strmenju k bolj zdravemu bivanju vse bolj namesto klasičnih epoksi smol z organskimi topili uporabljajo vodotopne epoksi smole, ki so neškodljive okolju in uporabnikom.
Pri vgradnji epoksidnega tlaka je precej pomembna dobra priprava podlage. V večini primerov mora biti podlaga predhodno brezprašno peskana, brušena ali rezkana. Običajno je to betonska podlaga, lahko pa je tudi keramična, kamnita ali kovinska površina. Vsebnost vlage v betonski podlagi mora biti od treh do petih odstotkov. V kletnih ali pritličnih prostorih mora talna plošča imeti izvedeno kvalitetno hidroizolacijo. Ker je epoksidni tlak slabo paroprepusten, lahko sicer pride do odstopanja in luščenja tlaka. Ob uporabi epoksidnega tlaka pri adaptaciji stanovanjskih prostorov naj bomo pozorni predvsem na zadostno tlačno in površinsko natezno trdnost betonske podlage. Marsikdaj se zgodi, da v starejši stavbi slabo izveden betonski estrih ni primerna podlaga za nov epoksidni tlak. V tem primeru moramo predhodno utrditi podlago s penetriranjem niskoviskoznih smol ali z dodatno preplastitvijo visokopolimerizirane cementne malte.
Na ustrezno pripravljeno podlago se najprej nanese osnovni epoksidni sloj. Na njega pa se nanese en ali več dodatnih slojev, kar pa je odvisno od izbire tlaka. Na zaključni sloj se lahko nanese še zaščitni prozoren sloj.

Vrste epoksidnih tlakov

Zlasti od stopnje obremenitve, kateri bo epoksidni tlak izpostavljen med uporabo, je odvisna njegova ustrezna izbira. Ob tem moramo upoštevati tako mehanske kot toplotne obremenitve. V smislu mehanske obremenitve so mišljene stopnja obtežbe tlaka, gostota prometa, obrus tlaka in udarci trdih predmetov. Ekstremne temperature, toplotni šoki in izmenično zamrzovanje ter odtaljevanje so dejavniki toplotnih obremenitev.
Poleg tega naj za pravilno izbiro ustreznega tlaka upoštevamo še dejavnike kot je na morebitna izpostavljenost tal UV žarkom in vdoru kapilarne vlage in kemični izpostavljenosti tal. Ko izberemo ustrezen epoksidni tlak, določimo njegov barvni odtenek, morebitni vzorec bodočega tlaka in končni izgled površine, ki je torej lahko v mat, polmat ali sijaj videzu.
Odvisno od debeline nanosa je poznanih več vrst epoksidnih tlakov. To je lahko impregnacija, zaščitni premaz, samorazlivni tlak, tlak maltnega tipa in epoksidni tlak.
Epoksidni premaz je sestavljen iz epoksidne smole, trdilca in polnil. Poleg tega vsebuje še vrsto dodatkov kot so pospeševalci in zavlačevalci vezanja, dodatki za doseganje primerne razlivnosti, viskoznosti, itd. Takšen premaz izboljša mehansko odpornost betonske površine, poveča kemijsko odpornost, predvsem pa je dekorativno lepega videza in brezprašen. Na betonski površini premaz ustvari tanek film v debelini od 100 do 500 mikronov.
Epoksidna impregnacija je primerna za izboljšanje kakovosti betonske površine. V pore betonskih površin se penetrirajo čiste nizkoviskozne smole, kjer se strjujejo in s tem izboljšajo mehanske lastnosti površinske plasti. Na betonski površini s primerno kapilarno poroznostjo ali na tanki lasasti razpokani površini je najbolj učinkovita uporaba takšne impregnacije.
Samorazlivni epoksidni tlak se uporablja zlasti v industrijskih objektih, kjer so tlaki mehansko in kemično precej bolj obremenjeni. Debelina takšnega tlaka je od 1,5 do 5 mm. Poleg pigmentov se za polnilo uporabljajo zlasti finozrnati kremenčevi peski in kalcijevi ali barijevi sulfati.
Epoksidni tlak je primeren tudi za tlak v domači garaži, na parkirišču, v skladišču ali mehanični delavnici. Na takšnih površinah je vgrajen v debelini od 1,5 do 3 mm. Samorazlivni epoksi tlak z dodanimi barvnimi lističi v isti debelini je primeren za v prostor s srednje močno mehansko obremenitvijo in preplastitvijo betonskega tlaka.
Epoksi tlak maltnega tipa se uporablja za tla, ki so obremenjena s težkimi vozili, kot sdo naprimer težji viličarji s trdimi kolesi. Za polnila takšnega tlaka se uporabljajo kremenčevi peski z večjo zrnavostjo, lahko tudi bazalt, aluminijev oksid ali silikonkarbid, ki so visoko abrazijsko odporni materiali. Debelina maltnega epoksidnega tlaka je od 3 do 6 mm.
Različne vrste podlag in stopnje njihove dotrajanosti marsikdaj zahtevajo izbiro epoksidnega tlaka z različno kombinacijo materialov oziroma vrst smol in polnil. V primeru zapolnitve razpok v betonski podlagi ali zahtevi po visoki elastičnosti zaključnega tlaka je tako npr. primerna uporaba kombinacije epoksi in poliuretanskih materialov.

Poliuretanska hidroizolacija

Balkon ali terasa sta neposredno izpostavljena različnih tudi ekstremnim vremenskim pogojem. Če nista dovolj strokovno izdelana s pravilnimi uporabljenimi materiali, kaj hitro na izpostavljeni površini nastanejo razpoke, skoti katerega prične voda pronicati v beton, kar pa seveda povzroči škodo.
Trajna rešitev tega je izvedba sistemske hidroizolacije, ki je dolgotrajno obstojna in odporna na vse vremenske vplive. V ta namen se priporoča uporabo poliuretanske hidroizolacijske mase. Ker je poliuretanski prekrivni sloj izdelan brezšivno, omogoča idealno zaščito pred pronicanjem vode oziroma vdoru vlage v konstrukcijski material. Poliuretanska masa je zelo elastična, ki s temperaturno spremembo ne izgubi svojih prvotnih mehanskih lastnosti. Svojo elastičnost tako ohrani od -40°C pa do +80°C.
Na očiščeno podlago, ki je predhodno premazana s temeljnim premazom, se nanaša poliuretansko maso v tekočem stanju. Z nanosom prve plasti poliuretanske mase je potrebno z armaturno mrežico dodatno zaščititi vsa kritična mesta (stiki, dilatacije, sifoni, ipd). Zatem se nanese drugi sloj poliuretana.
Poliuretanski premazi so v ponudbi z različnimi dodatnimi sestavinami. Posledično s tem so namenjeni za različne podlage. Za zunanjo dotrajano podlago iz keramičnih ploščic, teraca ali betona je na primer primeren barvni hidroizolacijski poliuretanski premaz, ki je pohoden. V namen dekoracije so lahko v njega dodani dekorativni lističi.
Transparentni poliuretanski premaz je namenjen za zaščito slabo hidroizoliranega tlaka na balkonu ali terasi, kateri pa je dobro ohranjen oziroma še vedno dobro sprijet s podlago. Ravno tako se njega nanaša v dveh slojih. Opcija izbire je med svetlečim ali mat končnim slojem. Debelina nanešenega poliuretanskega premaza je od enega do dveh milimetrov. Premaz je odporen na UV žarke, z leti ne porumeni in ostane trajno elastičen.

pripravil: M.A.