Servis avtomobila
Ne glede na znamko in starost avtomobila je njegovo redno servisiranje prvi in glavni pogoj, da bo ta brez večjih problemov služil svojemu namenu. Motorno olje, pnevmatike, zavorne obloge, jermena, ležaji, akumulator in še marsikaj ostalega so potrošni materiali avtomobila, katere je na določene termine obvezno potrebno zamenjati. Kot lastnik avtomobila naj bomo s tem seznanjeni.
Da bo naš avtomobil z leti aktivne uporabe kar se da dobro ohranjen, je pomembno ne samo njegovo redno vzdrževanje, ampak tudi pravilen način vožnje. S tem bomo ohranili dobro kondicijo motorja. In ne samo to. Znatno se bo poznalo tudi pri porabi goriva.
Kaj zajema servisni pregled?
Od nastanka prvega avtomobila je poteklo že več kot 100 let. Tehnologijo mehanskega nadzora in upravljanja motorja so zamenjale elektronske komponente. Nekdaj je skoraj vsak spreten lastnik avtomobila njega sam servisiral v domači garaži. Danes je to preteklost, saj že sam poseg v elektronske sklope zahteva temu namembno računalniško, strojno in programsko opremo. Zaradi elektronskih komponent sedaj serviser potrebuje bistveno več znanja in nenehnega usposabljanja, kot ga je nekdaj z mehanskimi komponentami. Na koliko časa oziroma koliko pretečenih kilometrov je potrebno opraviti servisni poseg, je razvidno v servisni knjižici. Za lažji nadzor imajo sedanji avtomobili vgrajene elektronske prikazovalnike servisnih intervalov. Ti nas opozorijo čez koliko časa oziroma kdaj je potreben naslednji servis. Nekdaj smo morali sami preverjati in preračunati s pomočjo števca pretečenih kilometrov kdaj bo nastopil čas servisa. Ob tem se je pogosto zgodilo, da smo s servisom zamudili. Sedanja elektronika to možnost izključuje. Vsaj en dan pred načrtovanim servisom se naj pri avtomehaniku najavimo in dogovorimo za čas prihoda in čas prevzema avtomobila. Večina sedanjih avtomehanikov nudi najem nadomestnega vozila, ki ga v primeru potrebe lahko izkoristimo. Ob sprejemu našega vozila v servisno delavnico se naj pri avtomehaniku pozanimamo kaj vse bo zajemal servis. Predvsem mu naj razložimo vse naše zahteve in morebitne motnje, ki so se dogajale pri delovanju avtomobila. Omenjene zahteve serviser zapiše na delovni nalog, ki ga mi podpišemo. Če med servisnim pregledom avtomehanik ugotovi napako, ki bi z materialom ali storitvijo bila večje vrednosti, naj se z njim dogovorimo, da nam še pred posegom to sporoči in poseg nadaljuje le z našim dovoljenjem. S tem si bomo preprečili morebitno neprijetno presenečenje ob prevzemu vozila, ki se (čeprav poredko) lahko zgodi. Po opravljenem servisu in pred prevzemom avtomobila nam avtomehanik na delovnem nalogu pokaže katere storitve in materiali so bili zajeti v delu. Na podlagi naloga nam izda račun. Ne pozabimo, da opravljeno storitev potrdi z žigom v servisni knjižici. Praviloma pri vsakem servisnem pregledu avtomehanik zamenja motorno olje in filter olja, preveri in po potrebi dolije hladilno tekočino in tekočino za pranje stekel, nadalje preveri še žaromete, stanje akumulatorja in nivoja kisline, debeline sprednjih in zadnjih zavornih oblog, nivoja zavorne tekočine ter stanja pnevmatik in tlaka v njih. Z računalnikom analizira pomnilnik napak elektronskih sestavnih delov vozila in resetira prikazovalnik servisnih intervalov. Glede na starost in število prevoženih kilometrov vozila opravi dodatne posege. Med te se šteje zamenjava zračnega filtra, bencinskega ali naftnega filtra, filtra potniškega prostora, zavorne tekočine, hladilne tekočine, svečk, jermenov, itd. Po 80.000 do 120.000 prevoženih kilometrov je na vsakem avtomobilu potrebno izvršiti veliki servis. Ta zajema poleg rednega servisiranja še menjavo zobatega jermena, mikro jermena, napenjalcev in vodne črpalke. Poleg tega se pri takšnem servisu zamenjajo vsi filtri, tekočine in svečke. Pregleda se stanje zavornega sistema, menjalnika (olje), hladilnega sistema, cevi od turbine do sesalnega kolektorja, manšete, podvozje (amortizerje, roke, stabilizatorje), izpušni sistem in pnevmatike. Čeprav je zaradi obsežnega dela ta servis precej drag, je za avtomobilski motor nujno potreben. V primeru, da se med delovanjem motorja strga njegov pogonski jermen, so posledice poškodbe motorja lahko usodne. Cena velikega servisa je sicer odvisna predvsem od števila in vrednosti delov, ki jih je potrebno zamenjati.
Motorno olje
Staro obrabljeno motorno olje se sčasoma zasiči z nečistočami. S tem nič več ne zagotavlja svoje osnovne naloge z boljšim mazanjem in hlajenjem motorja, zmanjševanjem trenja in obrabe gibljivih delov motorja; skratka z večjo trajnostjo vseh delov motorja. Pojav nečistoč v olju je sicer normalna posledica obrabe sestavnih delov motorja. V njih pa sta zajeta tudi prah in ostanki zgorevanja. Če obrabljeno olje predolgo časa ostane v delujočem motorju, se ta sčasoma z njim zamaže in lahko utrpi tudi trajne poškodbe vitalnih delov motorja. Popravilo takšnega motorja je običajno zelo drago. Tudi če vozilo stoji, se v motorju ravno tako zbirajo razne nečistoče in se s tem olje kvari. Zato je potrebno tudi v primeru manj prevoženih kilometrov zamenjati olje. Menjava motornega olja ni vezana izključno na število prevoženih kilometrov. Ta je odvisna tudi od drugih dejavnikov. Prvi je predvsem način vožnje. Vleka tovorne ali počitniške avtoprikolice, ponavljajoče kratke razdalje pri zimski temperaturi, pogosti tek motorja pri najnižjem številu vrtljajev, več kot polovica časa vožnje pod hitrostjo 50 km/h ali pogoste vožnje v mestnem režimu se uvrščajo med težke pogoje vožnje, ki povzročajo večjo obremenitev motorja. V teh primerih se priporoča polovični servisni interval. Oljni filter ima nalogo, da skrbi za čistost olja in zbira nečistoče ter odpadne delce, ki nastanejo z obrabo delov motorja. Pomembno je, da se z vsako menjavo motornega olja zamenja tudi filter. Kljub menjavi olja v starem filtru ostane od 2 do 4 decilitra starega olja, v katerem se zadržujejo nečistoče. Te se zaradi tako imenovanega By-pass ventila, ki spusti novo olje vključno s starimi nečistočami mimo filtra, takoj pomešajo z novim oljem. Kljub temu, da nas utripajoča lučka na armaturni plošči opozori na morebitno minimalno količino olja v motorju, je priporočljivo, da skozi leto večkrat preverjamo njegov nivo. Približno na vsakih dva tisoč kilometrov, še posebej pa pred daljšim potovanjem. Na merilni palici mora ta vedno biti med oznakama za minimalno in maksimalno količino. Če je nivo olja pod oznako minimalne količine, naj ga dolijemo v motor še preden nadaljujemo z vožnjo. Manjša poraba olja je sicer normalen pojav pri vseh avtomobilskih motorjih. Višina porabe ni odvisna samo od starosti avtomobila in pretečenih kilometrov, temveč tudi od vrste motorja in tudi posameznega proizvajalca. Vsako olje seveda še zdaleč ni primerno za vsak motor. Na trgu so motorna olja precej različnih kakovosti, ki se razlikujejo tudi glede na vrsto motorja. Mineralno olje je na osnovi surove nafte, popolnoma sintetično olje je na osnovi kemičnih in petrokemičnih sestavin, polsintetično olje pa je kombinacija obeh. V kolikor izberemo neustrezno olje, lahko pride celo do poslabšanja delovanja motorja. Mednarodne norme kot so ACEA, API in ILSAC razvrščajo motorna olja glede na njihovo kakovost. Enako normo lahko ima mineralno, sintetično ali polsintetično olje. Sintetično olje ima praviloma bolj kvalitetno lastnost mazanja. V knjižici vzdrževanja, kjer je navedena oznaka primernega motornega olja, se lahko prepričamo o njegovi ustrezni uporabi. Glede na servisni interval, ki je določen v servisni knjižici, se zamenja tudi filter za gorivo. Ta je ravno tako pomemben za nemoteno delovanje motorja. Če se ta zamaši, gorivo ne more dotekati v zadostni količini, kar povzroči slabše mazanje in posledično lahko tudi okvaro črpalke goriva.
Zavorni sistem
Glede varnosti vožnje je zavorni sistem poleg pnevmatik in amortizerjev najbolj pomemben element vsakega avtomobila. Zato ga je potrebno vseskozi redno vzdrževati z menjavo obrabljenih zavornih ploščic in zavorne tekočine. Preverjati je potrebno tudi stanje diskov, čeljusti in bobnov. Hitrost obrabe omenjenih zavornih delov ni odvisna samo od števila prevoženih kilometrov, temveč še posebej od načina vožnje. Kolikor bolj pogosto in intenzivneje bomo pritiskali na zavore, toliko prej se bodo obrabile zavorne ploščice. Pri voznikih s pogostim in sunkovitim zaviranjem je lahko celo do petkrat hitrejša obraba zavornih delov. Znaki za obrabljenost zavor pa so nestabilnost vozila z vibriranjem volana in zanašanjem, hrupno in grobo zaviranje s cvilečim zvokom, dolg odzivni čas zavor in daljša zavorna pot, občutek vibracij v pedalu ter sprememba barve in razpokana površina diskov. V kolikor se pojavi eden od teh znakov, naj čim prej obiščemo avtomehanika. Vedeti moramo, da zavorni sistem že nekaj časa pred omenjenimi znaki ni več popolnoma učinkovit. Potrošen del zavornega sistema so zavorne ploščice. Ob pritisku na zavorni pedal, ploščice pritiskajo na zavorne diske, s čimer se omogoči zaviranje vozila. Pri tem procesu se kinetična energija pretvori v toplotno. Zaradi tega so zavore izpostavljene zelo visokim mehanskim obremenitvam. Obraba zavornih diskov je posledica trenja ob zaviranju. Postopoma zavorne ploščice obrabijo tudi diske. Ko so ti pretanki, jih je potrebno zamenjati. Vedno je potrebno zamenjati oba zavorna diska na kolesih, saj bosta sicer zavorni obremenitvi različni na desnem in levem kolesu. Iz tega razloga so zavorni diski v ponudbi le v parih. Ob menjavi diskov je smotrno zamenjati tudi ploščice, saj obrabljene ploščice bistveno hitreje poškodujejo zavorno površino novega diska. Neposredno po servisiranju zavornega sistema oziroma po zamenjavi njegovih delov naj se med prevoženimi prvih 500 km izogibamo nepotrebnega močnega zaviranja z avtomobilom, saj ima lahko zavorni sistem z novimi deli na začetku slabšo zaviralno zmogljivost kot običajno. Z drugimi besedami to pomeni, da se morajo zavore dovolj uteči.
Izpušni sistem
Spremembe zvoka izpušnega sistema, neobičajne vibracije, vonj po izpušnih plinih v potniškem prostoru, prevelika poraba goriva in ropot pri speljevanju ali ropot z drgnjenjem medsebojnih kovinskih delov so znaki, da izpušni sistem ne deluje pravilno in ga bo potrebno popraviti ali celo zamenjati. Vmesni lonec, izpušni lonec, cevi in katalizator sestavljajo izpušni sistem. Celoten sistem poteka od prednjega motorja do zadnjega dela vozila. Izpušni lonec je namenjen za zmanjševanje hitrosti, hrupa in temperature. Njegova naloga je tudi, da z izločanjem izpušnih plinov odstranjuje in sčisti škodljive drobne delce, nastale med zgorevanjem goriva. V vmesnem oziroma ekspanzijskem loncu se znižuje tlak in hitrost izpušnih plinov, s tem pa duši hrup. Cevi povezujejo vse dele izpušnega sistema. Prečiščevanje izpušnih plinov oziroma njihovo zmanjševanje na najmanjšo možno mero je glavna naloga katalizatorja. V katalizatorju se škodljivi izpušni plini spremenijo v okolju bolj prijazno zmes CO2, vode in dušika. V ohišju katalizatorja, ki je izdelano iz nerjaveče pločevine, se nahaja keramična sredica, oplemenitena z dragoceno kovino kot je platina, paladij in rodij. Sredica ima obliko satja in je sestavljena iz množice prepustnih kanalov, skozi katere prehajajo izpušni plini. Celoten izpušni sistem je izpostavljen zelo močnim toplotnim in mehanskim obremenitvam. Vibracije, ki jih povzroča motor, tresljaji na neravnem vozišču, agresivna sol, vlaga, dež in blato lahko povzročijo zunanje poškodbe ali pojav korozije na izpostavljenem delu izpušnega sistema. Poškodbo notranjih kovinskih sten cevi pa povzročijo zelo visoke temperature izpušnih plinov, ki lahko presežejo 900°C in njihove agresivne komponente. Zato je pomembno, da je izpušni sistem izdelan iz dovolj kvalitetnega materiala. Kdaj moramo zamenjati izpušni sistem je odvisno od modela avtomobila, načina njegove vožnje in okolja v katerem se uporablja. V največ primerih je potrebno izpušni sistem oziroma njegov del zamenjati po osmih do desetih letih. Katalizator lahko celo prej. Njegova delovna doba je od 70000 km do 100000 km. Napake v delovanju motorja, napačna uporaba goriva, slabe vžigalne svečke in kabli, večkratni neuspešni zagoni motorja in vžig motorja s pomočjo vleke vozila so najbolj pogosti vzroki za poškodbo katalizatorja oziroma njegovo pregretje. Če ima poškodovani katalizator stopljeno keramično sredico, naj še pred njegovo zamenjavo poiščemo in odpravimo vzrok nastale poškodbe katalizatorja. Šele zatem pa njega tudi zamenjamo. Do poškodbe ohišja katalizatorja marsikdaj privedejo tudi močnejši udarci in vibracije s katerimi je obremenjeno vozilo. Predvsem kratkotrajne vožnje obremenjujejo izpušni sistem, saj se v kratkem času nabrani kondenz v izpuhu nima časa izločiti, kar povzroči krajšo življenjsko dobo izpušnega sistema. Priporočljiva je vsaj enkrat mesečno daljša vožnja z vozilom, da lahko vsa vlaga iz izpuha izhlapi. Pri pranju vozila z visokotlačnim čistilcem voda ne sme vstopiti v izpušno cev ali celo v lonec.
Avtomobilske pnevmatike
Avtomobil je v stiku z cestiščem le na nekaj kvadratnih centimetrov, kar je v primerjavi s celotno spodnjo površino avtomobila, zanemarljivo. Edini stik z cestiščem je preko pnevmatik in če so te dotrajane, hitro nastane nesreča na cesti. Kakovost pnevmatik oziroma njihova obrabljenost je eden ključnih dejavnikov za varno vožnjo, pa vendar ravno na njihov račun še vedno velik delež voznikov varčuje z odlašanjem menjave pnevmatik. Podaljšano enakomerno obrabo pnevmatik lahko dosežemo z njihovim rotiranjem. To pomeni, da na pretečenih pet do sedem tisoč kilometrov načrtno zamenjujemo njihova mesta na vozilu. Pnevmatike menjamo v smeri naprej / nazaj, tako, da ostanejo na isti strani vozila (ohranijo isto smer vrtenja). Vsaka pnevmatika namreč nosi različno težo vozila, kar je posledica različnih obrab. Če je kljub temu obraba pnevmatik precej neenakomerna, se je priporočljivo oglasiti pri vulkanizerju. Ta bo preveril tlak in uravnoteženje pnevmatik in po potrebi tudi optično nastavitev vozila. Najmanjša dovoljena globina profila na katerikoli pnevmatiki znaša 1,6 mm. Vendar je priporočljivo, da se njih zamenja z novimi, ko se globina kanalov zmanjša pod 2,5 mm. Po slovenskih predpisih morajo s 15. novembrom biti vsa vozila opremljena z zimsko opremo. V kolikor sneg pobeli ceste že pred tem datumom, velja predpis obvezne zimske opreme že prej. Za zimsko opremo velja, da morajo vsa osebna vozila biti opremljena s štirimi zimskimi pnevmatikami (M+S) z minimalno globino profila 3 mm ali s štirimi letnimi pnevmatikami, ki imajo ravno tako vsaj 3 mm globino profila ter dodatne snežne verige v priboru. Pred nakupom zimske pnevmatike naj preverimo, da ta ni starejša od štirih let. Ne glede na njeno obrabljenost ta po tem obdobju izgubi sposobnost optimalnega oprijemanja cestišča. Štirimestna oznaka DOT na pnevmatiki nam razkrije njeno starost. Na primer oznaka DOT 3220 pomeni, da je bila pnevmatika izdelana v 32. tednu leta 2020. Visoki popusti pnevmatik naj nas preveč ne zavedejo. V nekaterih primerih gre tukaj za prodajo opuščenih programov starejših letnikov. Ker je lahko zelo velika cenovna razlika (tudi tretjino cene) med dvema pnevmatikama sicer enakih dimenzij, vendar različnih hitrostnih razredov, naj bomo pozorni tudi na slednje. Da gre za kakovostno pnevmatiko, nam veliko pove že ime proizvajalca. Na boku vsake pnevmatike lahko opazimo še veliko različnih številk in oznak, ki imajo vsaka svoj pomen. Najbolj pomembna je oznaka o velikosti. Na primer 185/65 R15 79T pomeni, da je 185 mm širina pnevmatike, 65 je višina pnevmatike v % glede na njeno širino, R je zgradba pnevmatike (radialna, kar pomeni pnevmatika brez zračnice), 15 je premer platišča v palcih (colah), 79 je indeks nosilnosti in določa največjo dovoljeno obremenitev pnevmatike pri ustreznem zračnem tlaku pri največji dopustni hitrosti vožnje s to pnevmatiko, T je indeks hitrosti in določa največjo dovoljeno hitrost vožnje s to pnevmatiko. Dodatna oznaka EU razkriva kakovost pnevmatike na podlagi dejavnikov izkoristka goriva, oprijema na mokri podlagi in zunanjega kotalnega hrupa. Izkoristek goriva je označen z barvno lestvico razredov od A do G. A (zelena barva) je najboljši izkoristek goriva, G (rdeča) je najslabši. Pnevmatika razreda A v primerjavi s pnevmatiko razreda G na 1000 kilometrov lahko prihrani več kot 6 litrov goriva. Oprijem pnevmatike na mokri podlagi je označen z razredi A (najboljši oprijem) do F (najslabši oprijem). Avtomobil z vsemi štirimi pnevmatikami razreda A bo tako ob polnem zaviranju pri hitrosti 80 km/h imel 18 metrov krajšo zavorno pot kot vozilo z pnevmatikami razreda F. Višina hrupa pnevmatike je na nalepki prikazana s sliko zvočnika s črnimi valovi. 1 črn val predstavlja tiho pnevmatiko (3 dB ali več pod omejitvijo EU). 2 črna valova predstavljata zmerno tiho pnevmatiko (med omejitvijo EU in vrednostjo 3 dB pod njo). 3 črni valovi predstavljajo hrupno pnevmatiko (nad omejitvijo EU).
Vzdrževanje karoserije
S kakovostnejšo pločevino in boljšo karoserijsko zaščito so avtomobili zadnjih generacij precej bolj odporni na rjo kot avtomobili izpred dveh in več desetletij. Vendar v naših vremenskih razmerah, kjer so velike razlike v temperaturah, prisotnosti dežja, vlage, zmrzali in snega tudi sedanji avtomobili niso imuni na nastanek rje. K njenem nastanku pa usodno pripomore še zimsko soljenje cest. Na poledenili ali zasneženi cesti posuta pesek in sol lahko povzročita trajne poškodbe še tako kakovostno zaščiteni karoseriji. Pesek povzroči mikromehanske poškodbe na pločevini, na teh mestih pa sol kemično reagira oziroma poškodovana mesta oksidirajo. Za preprečitev poledice na cesti vzdrževalci uporabljajo magnezijev klorid. Le-ta izrazito agresivno deluje na lakirano pločevino in tudi na plastiko ter steklo. Zaradi tega je v zimskem času še toliko bolj pomembna redna higiena avtomobila. V tem času naj njega operemo vsaj na vsakih 10 dni. Poleg vidne avtomobilske pločevine naj operemo tudi spodnji del avtomobila oziroma njegovo podvozje, saj je to seveda najbolj izpostavljeno zimski soli s ceste. Poleg tega pa veliko kovinskih delov ni tako zaščitenih proti rjavenju kot vidni del avtomobilske karoserije. Če avto vozimo na čiščenje v avtopralnico, naj obiščemo le sodobno avtopralnico, ki v svoji ponudbi nudi tudi pranje podvozja. V primeru, da umazan avtomobil direktno peljemo na avtomatsko pralno stezo, nabrani pesek in skupki umazanije v kombinaciji s pralnimi krtačami kaj hitro povzročijo praske na laku karoserije. Zato naj predhodno z visokotlačnim čistilcem in ročno krtačo temeljito operemo celotno karoserijo. Sedaj že večina proizvajalcev avtomobilov zagotavlja več kot 10 let garancije na prerjavenje pločevine karoserije. Vendar z določenimi pogoji, ki jih mora lastnik avtomobila upoštevati pri njegovem vzdrževanju in preventivnih pregledih. Znano je, da je pločevina nekaterih znamk avtomobilov bolj odporna kot od drugih. V kvaliteti pločevine se lahko razlikujejo tudi modeli avtomobilov sicer istega proizvajalca. Vsekakor pa je pocinkana pločevina bolj odporna na rjo kot če je ta samo prelakirana. Naleteli kamniti drobci izpod kolesa sosednjega ali našega lastnega vozila s časom povzročijo na vsaki avtomobilski pločevini drobne poškodbe s točkovnimi odrgninami in praskami. Občasno naj natančno pregledamo lak pločevine in poiščemo nastale poškodbe. Drobne poškodbe enostavno in hitro popravimo s korekturnim lakom. Zatem karoserijo spoliramo s polirnim voskom.
Popravilo karoserije
Skoraj na vsakem avtomobilu tekom svoje življenjske dobe slej ko prej pride do nezgode s trkom avtomobila ali vsaj do nastanka manjših prask. Zlasti pri manjši poškodbi avtopločevine se kot prvo pojavi vprašanje zamenjati poškodovani del karoserije z novim ali ga sanirati s kleparskim in ličarskim popravilom. Poleg velikosti poškodbe je odločitev seveda odvisna tudi od tega ali imamo avto s strani zavarovalnice kasko zavarovan oziroma na kakšen drug način v primeru poškodbe avtopločevine. Zagotovo pa bo na to vprašanje lažje od nas odgovoril mojster avtoklepar, ko si bo ogledal poškodovano karoserijo. Vedeti pa moramo, da je udarjeni del pločevine tudi po sanaciji manj trden in ob ponovni nesreči predstavlja večjo nevarnost. V primeru hujše poškodbe pločevine je marsikdaj bolj smotrn nakup novega avtomobilskega karoserijskega dela. Z dovolj strokovno kleparsko in ličarsko sanacijo karoserije lahko kar precej podaljšamo življenjsko dobo vozila, saj s tem preprečimo rjavenje in propadanje avto pločevine. Vendar strokovna sanacija pločevine zahteva veliko mero natančnosti, vsaka površnost pa se prej ali slej pokaže s pojavom rje ali kakšne drugačne deformacije na karoseriji. Popravilo karoserije našega avtomobila zaupajmo le usposobljenima avtokleparju in avtoličarju, ki imata s tem že dolgoletne izkušnje. Poškodovano avtomobilsko pločevino bomo najbolj preprosto in tudi najceneje popravili s tako imenovanim hladnim popravilom, kjer ne bo potrebnega lakiranja pločevine. Vendar takšen način sanacije bo uporaben le pri manjših poškodbah pločevine z manjšimi vdrtinami in vdolbinami, pri katerih lak še ni poškodovan oziroma počen. Hladen način sanacije pločevine je tudi do 50% cenejši od klasičnega kleparsko – ličarskega popravila. Popravilo je tudi bistveno hitrejše. Običajno je to opravljeno že v enem dnevu. Poleg tega odpade naša skrb zaradi možnosti nepravega odtenka lakiranega dela vozila. Vendar ob tem bodimo previdni, saj je na trgu veliko mojstrov, ki uporabljajo različne metode hladnih popravil pločevine. Izberimo takšnega, ki uporablja pravilno tehniko in orodja, ki ne poškodujejo barvnega nanosa na avtomobilu. Zlasti ob predhodnih poškodbah na karoseriji lahko ob nestrokovni izvedbi lak poči. V tem primeru bo potreben nov barvni nanos. V največ primerih se takšno metodo sanacije avtopločevine uporablja pri poškodbah od toče, lahko pa tudi pri ostalih poškodbah vdrtin oziroma vdolbin pločevine. Sanacija je možna na celo do 20 cm široki vdrtini, kar pa je precej odvisno od pločevine oziroma od modela vozila in lokacije poškodbe. Postopek klasičnega popravila in barvanja karoserije avtomobila poteka po naslednjem zaporedju. Najprej mojster v kleparski delavnici na poškodovanem vozilu izvede popis škode, oziroma pregleda katere dele je potrebno zamenjati ali popraviti. Na osnovi tega nam izda predračun stroškov popravila in novih nadomestnih delov. Poškodovane karoserijske dele na dvigalu odstrani z vozila in jih zamenja z novimi ali s kleparskim orodjem sanira oziroma poravna poškodovano pločevino. Težje poškodovano vozilo mojster popravi na ravnalni mizi. To je sicer posebej za takšna popravila namenjena naprava, s katero mojster hitro in natančno popravi poškodovano karoserijo v prvotno stanje. Poravnani del pločevine, na kateri ostanejo različne nepravilnosti, mojster najprej zbrusi z brusnim papirjem. Zatem pločevino razmasti in na poravnano površino nanese poliestrski kit. Odvečni osušeni kit zbrusi najprej z grobim in nato s finim brusnim papirjem do stopnje prvotne linije pločevine. Vse dele vozila, ki se ne bodo lakirali, mojster zatem ustrezno zaščiti. Sledi ličarski postopek sanirane pločevine v posebej za to namenjeni lakirnici oziroma lakirno – sušilni komori. Pomembno je, da ličarski mojster uporabi dovolj kvalitetne vse ličarske materiale kot so temeljni laki in predlaki na dvokomponentni osnovi in zaščitni antikorozijski premazi ter mase kot so fugirni kiti, izolacijski premazi in tesnilne mase. Večji in usposobljeni avtoličarji imajo lastno mešalnico barv, kjer v najkrajšem času pripravijo (več ali manj) identično barvo originalnemu tonu na vozilu.
Zatemnitev stekla
Večjo zasebnost znotraj avtomobila, boljšo zaščito pred vročino in UV žarki (samo nekatere folije) in manjšo nevarnost vloma v avtomobil bomo lahko dosegli z zatemnjenimi stekli. S takšnimi stekli dragocenost, ki jo pozabimo na avtomobilskem sedežu, od zunaj ne bo vidna. Pri tem pa vidljivost iz notranjosti vozila v okolje ne bo motena. Poleg tega je izboljšana tudi varnost, saj nameščena folija na steklu omogoča njegovo izboljšano trdnost. Pri razbitju stekla ostanejo njegovi koščki na foliji in se ne razletijo po notranjosti avtomobila. Hkrati je zatemnjeno steklo tudi bolj odporno na praske in udarce. Celo do 80% zatemnitvena folija prepreči pregrevanje notranjosti vozila. Posledično s tem seveda tudi pripomore k bolj optimalnem delovanju klimatske naprave in manjši porabi goriva. Zaradi bistvenega zmanjšanja prodora sončnih žarkov znotraj vozila se prepreči obarvanje in preperelost plastičnih in oblazinjenih notranjih avtomobilskih delov. Razlog za odločitev zatemnjenega avto stekla je tudi v preprečitvi zaslepljenosti med vožnjo. Vsekakor močna sončna svetloba in intenzivno bleščanje v glavo voznika vplivata na njegovo utrujenost. Zatemnitvena folija tudi prepreči nenadno zaslepljenost zaradi nenadnih močnih direktnih sončnih žarkov. Pomemben faktor, da se zatemnjena stekla vse bolj pojavljajo na avtomobilih je seveda tudi v estetskem videzu, saj vozilo deluje bolj usklajeno in estetsko dovršeno. Običajno tonirano steklo ne vsebuje UV filtrov in s tem UVA žarki prodirajo tudi skozi takšno steklo. Avto steklo s perfomirano folijo ima vgrajeno UV zaščito. S tem prepreči škodljivo UV žarčenje tudi do 99%. Ker temnjenje avto stekel pomeni naknadna predelava vozila, mora takšen avtomobil opraviti homologacijski pregled. Vse predelave se vpišejo v homologacijski kartonček. Večina serviserjev, ki opravljajo temnjenje stekel, nudijo tudi ureditev vse potrebne dokumentacije za vpis predelave vozila v homologacijski kartonček.
Odsluženo vozilo v razgradnjo
V letu 2018 je pričel veljati nov Zakon o dajatvah na motorna vozila, ki je uvedel dajatev na odjavljeno vozilo. Njo mora plačevati vsak lastnik avtomobila, ki v enem letu po njegovi odjavi iz prometa, njega ponovno ne registrira ali preda v razgradnjo pooblaščenemu izvajalcu. Ob tem je izjema vozilo s statusom starodobnika. Dajatev je potrebno plačevati vsako leto znova (na datum odjave vozila) v obdobju 10-tih let od zadnje odjave vozila. Če se avtomobil v tem času znova registrira, začne ta doba ponovno teči ob naslednji odjavi vozila. Višina dajatve za odjavljen avtomobil se določi v višini 25-odstotne letne dajatve, ki je za tako vozilo določena, brez upoštevanja oprostitev ali znižanj plačila letne dajatve. Ob tem znesek ni manjši od 25 evrov. Omenjeno dajatev ne bomo plačevali, če bo iz evidence registriranih vozil razvidno, da je bil avtomobil oddan v razgradnjo v skladu s predpisi o varstvu okolja. Torej, če imamo avtomobil toliko dotrajan, da ni več primeren za varno vožnjo ali je v taki meri poškodovan, da popravilo ni več smiselno, niti njegova prodaja ne, je gotovo najbolje, da njega dostavimo na prevzemno mesto odsluženih avtomobilov enega od pooblaščenih izvajalcev za razgradnjo vozil. Nekateri izmed njih nudijo brezplačen odvoz odsluženega vozila. Tudi razgradnja samega vozila je brezplačna. Po predaji vozila prejmemo potrdilo o njegovi razgradnji. Oproščeni dajatve za odjavljen avtomobil bomo v primeru predložitve policijskega zapisnika, iz katerega je razvidno, da je bilo vozilo ukradeno ali v primeru predložitve dokazila, da je bilo vozilo registrirano v drugi državi ali v primeru predložitve izvozno carinske deklaracije s potrditvijo izstopa vozila iz carinskega območja Evropske unije. Ob morebitni prodaji avtomobila moramo torej poskrbeti za prenos lastništva vozila na novega lastnika. Če bo novi lastnik avtomobila njega kadarkoli pozneje odjavil iz prometa za več kot eno leto in ne bomo prenesli lastništva, bomo namreč postali zavezanec plačila dajatvi.
pripravil: M.A.
