Ogrevanje s kaminom
Že v povprečno izolirani stanovanjski hiši lahko z dopolnilnim virom ogrevanja kot sta kamin ali kaminska peč, občutno prihranimo pri letnem strošku kurjave. Glede na sedanjo negotovost na trgu ogrevalnih energentov pa je vredno razmisleka o takšni lokalni peči kot neki rezervni ogrevalni napravi, s katero bomo ne glede na razmere brez skrbi na toplem.
Ruska (ne)dobava plina v Evropo in posledično s tem energetska draginja sta v zadnjih mesecih povsem spremenila trg energentov. Če so bila drva kot ogrevalni vir in vse vrste peči na njihovo uporabo še lansko leto nezanimiv način ogrevanja, je letos povsem druga slika. Drva oziroma polena so sedaj najbolj iskani ogrevalni vir, izjemno pa se je letos povečalo povpraševanje po kotlih in lokalnih pečeh z zgorevanjem polen. Zaradi skoraj 60% poraščenosti Slovenije z gozdnato površino ima pri nas biomasa v obliki polen v primerjavi z ostalimi ogrevalnimi energenti svojo edinstveno prednost v neodvisnosti od tujih virov dobave. Možnost dobave lesa iz tujine seveda narekuje ceno ponudbe, vendar dejstvo je, da smo z ogrevanjem na biomaso lahko samooskrbni. Poleg prihranka z dogrevanjem lokalne peči na drva, bomo torej s takšno dodatno ogrevalno napravo tudi kljub sedanjim izjemno negotovim razmeram ogrevalnih energentov, brez skrbi na toplem. Še toliko večji razlog izbire kamina je v pasivni in tudi v nizkoenergijski hiši. V takšnem visoko izoliranem objektu lahko z dovolj učinkovitim kaminom v celotni kurilni sezoni povsem nadomestimo glavni vir ogrevanja. V dobro izolirani hiši lahko z enim kilovatom moči kamina ogrejemo najmanj od 15 do 20 m2 velik bivalni prostor. V slabo izolirani stavbi pa bomo z isto močjo kamina lahko ogreli le od 7 do 10 m2 prostora.
Zakaj še izbrati lokalno peč?
S sodobnimi materiali in opremo so predvsem v sedanjih novozgrajenih hišah skoraj izključno le industrijske naprave in oprema. S tem pa stanovanje hitro izgubi svojo »dušo«. Katerakoli od omenjenih tradicionalnih lokalnih peči povrne v dom to izgubljeno lastnost, ki je v sedanjem industrijskem svetu še kako pomembna. Občutek domačnosti, romantike ter pogled na prasketanje ognja so tisti dejavniki, ki sedanjemu domu povrnejo dušo. S tem si v stanovanju pridobimo tudi unikaten element, katerega v današnji hiši skoraj ni več zaslediti. Kamin, lončena peč ali zidani štedilnik pa nedvomno to so. Ob tem se nikakor ne sme zanemariti visokega ogrevalnega učinka. Kamin ali lončena peč še zdaleč ne bi služila svojemu namenu, če bi bila namenjena le za okras stanovanja. Podnebne vremenske razmere so k nam doprinesle mile zime ter dolge jeseni in pomladi. Predvsem v pomladanskem in jesenskem času je podnevi vroče, ponoči pa hladno. V takšnem času ima klasičen radiatorski razvod slabo učinkovitost. Marsikdaj se zgodi, da smo prisiljeni s hladno jesenjo že v septembru vključiti centralno ogrevanje. V želji po varčevanju kuriva ga velikokrat v takšnih razmerah niti ne vključimo. S tanko toplotno fasadno izolacijo pa preko noči v stanovanju hitro postane hladno. V takšnem času ogrevanje z lokalno pečjo pride najbolj do izraza. V jeseni in spomladi lahko povsem nadomesti centralno ogrevanje, ki bi v tem času obratovalo z nizkim energijskim izkoristkom. Poleg prehodnega letnega časa je peč z lokalnim ogrevanjem dobrodošla pomoč glavnemu ogrevanju tudi v mrzlem zimskem času ali ko centralni sistem ogrevanja ne deluje zaradi različnih okvar, izpada električne energije in podobno. Če ne stanujemo v nizkoenergijski ali celo pasivni hiši, kjer je potrebno le minimalno ogrevanje in kot glavni ogrevalni vir zadostuje že kamin, dvoma o osnovnem ogrevanju torej ni. Največkrat je to centralni razvod z radiatorji ali talnim ogrevanjem z ogrevalnim kotlom, toplotno črpalko ali sončnimi kolektorji. Kamin, lončena peč ali zidani štedilnik za to ne bodo dovolj. Lahko pa ti z dogrevanjem bistveno pripomorejo k manjši porabi kuriva. V eni kurilni sezoni bomo s kaminsko ali lončeno pečjo porabili le od 4 do 5 m3 metrov polen.
Ogrevanje z zaprtim kaminom
Za sedanji zaprti tip kamina je značilno, da je njegovo kurišče zaprto s steklenimi vratci. Te preprečijo nevarnost zažiga, hkrati pa še vedno omogočajo neposredno opazovanje ognja. Zaradi hermetičnega zaprtja kamina je omogočena kontrola in regulacija dovoda zraka v kurišče ter tudi kontrola in regulacija izhoda dimnih plinov iz ognjišča v dimnik. Za zagotovitev učinkovitega in trajnega gorenja, je pri zaprtem kaminu pomembno, da steklena vratca vedno popolnoma tesnijo. Energijski izkoristek kamina z zaprtim kuriščem znaša od 70 do 80%. Kamin z odprtim kuriščem pa ima izkoristek le od 30 do 50%. Dimni plini prehajajo iz kurišča do odprtine za dimnik po številnih notranjih kanalih. Ker je pot dimnih plinov bistveno daljša kot pri odprtem kaminu, se konstrukcija zaprtega kamina bolj segreva. Zaradi masivne obloge kamina, katera ima visoko sposobnost zadrževanja in oddajanja toplote, se akumulirana toplota iz kaminskega ohišja oddaja v prostor še kar nekaj časa po že končanem kurjenju. Masivna obloga je lahko izdelana iz šamotne opeke, ki je prekrita s posebnim finim ometom, ali iz lončenih pečnic. Lahko pa je kombinacija obojega. Kaminski vložek je srce sedanjega sodobnega kamina. Ta bistveno doprinese k boljšemu energijskemu izkoristku kamina. Pa tudi ogrevanje prostora je z njim precej hitrejše. Vložek je izdelan iz litoželeznega dela s kuriščem, priključkom za dimno cev in priključkom za izmenjavo toplega zraka. Za optimalno vpihavanje potrebnega zraka za gorenje je pomembna pravilna razporeditev šob. Ob izbiri vložka naj bomo previdni, saj je danes v ponudbi zelo veliko različno kakovostnih kaminskih vložkov, od katerih pa je še kako odvisna funkcionalnost kamina. Zato naj kljub nekoliko dražji investiciji izberemo kvaliteten vložek, ki ima možnost dovoda zunanjega zraka direktno v kurišče, s čimer bo omogočeno boljše izgorevanje. Vložek, ki ima kurišče obloženo s šamotno oblogo, bo doprinesel k boljši toplotni akumulaciji.
Ogrevanje s toplozračnim kaminom
Razlika med prej omenjenim klasičnim kaminom in toplozračnim kaminom je v tem, da slednji le v manjšem delu ogreva z načinom akumulacije ohišja. Glavni princip njegovega ogrevanja je z izpihovanjem toplega zraka. Hladen zrak v prostoru, kateri se zadržuje pri tleh, se ga dovede v kaminski vložek, kjer se ga segreje. Ogreti zrak skozi rešetko nad kuriščem piha nazaj v prostor. Odlika takšne peči je, da že po 15-tih do 20-tih minutah segreje prostor. Slaba plat pa je v tem, da se po prenehanju kurjenja že v eni do dveh urah kamin hitro ohladi. Zaradi principa toplozračnega ogrevanja moramo vedeti, da je takšen kamin primeren za hitro segrevanje prostora, kar je dobrodošlo v sedanjem hitrem življenjskem tempu. Manj pa je sicer primeren za stalno ogrevanje. Pomembna lastnost toplozračnega kamina je v tem, da je z njim preko razporejenih toplozračnih rešetk možno ogrevati več prostorov. Učinkovita izvedba je s širjenjem toplote iz kamina preko zaprtega toplovodnega sistema. Toplozračni kamin tovarniško izdelujejo večji svetovni proizvajalci. Dele kamina se enostavno in hitro sestavi na mestu montaže. Torej z razliko od zaprtega klasičnega kamina, ki je vgraden, je toplozračni kamin montažen. Ravno tako kot klasičen je sestavljen iz kaminskega vložka, steklenih vratc in kaminske obloge. Priporočljivo je, da je obloga kamina iz materiala, ki akumulira toploto. Za to primerne in tudi najbolj pogoste so lončene pečnice.
Ogrevanje s kaminsko pečjo
O prisotnosti vgradnega kamina v stanovanju je gotovo pametno razmišljati že med gradnjo hiše ali še bolje pred pričetkom gradnje. Seveda pa je gradnja hiše po večini za vse investitorje življenjska naložba, pri kateri venomer primanjkuje denarja. Marsikdaj je kamin ali lončena peč tisti stanovanjski element, ki ga črtamo z nujnega seznama. Z leti, ko se finančno opomoremo, pa želja po novem kaminu zopet zaživi. V dokončanem stanovanju je mnogo enostavnejša in hitrejša rešitev kot vgradnja novega vgradnega kamina, montaža kaminske peči. Poleg enostavnejše montaže, kaminsko peč lahko enostavno odstranimo ali po potrebi premaknemo v drugi bivalni prostor. Lažje je tudi njeno servisiranje. Kaminska peč je v bistvu tovarniško izdelana prostostoječa sobna ogrevalna peč. V največ primerih je obloga kaminske peči iz pločevine ali litega železa s keramičnimi ali kamnitimi dekorativnimi elementi. Peč priklopimo direktno na dimniški izpust. Tako kot pri vgradnem kaminu je skozi steklena vratca omogočen prost pogled na ogenj v kurišču. Preko steklenih vrat ogreva kaminska peč bivalni prostor na konvekcijski in sevalni način. Ohišje peči se takoj po začetku kurjenja hitro segreje in ravno tako tudi hitro ohladi po končanem kurjenju. Na trgu so v ponudbi različni tipi kaminskih peči, ki se razlikujejo po toplotni moči, oblikah in dimenzijah, vrstah obloge in po uporabi kuriva, ki so lahko polena, peleti ali tudi oboje. Izbira ustrezne kaminske peči glede na uporabo kuriva je seveda odvisna od naših lastnih zalog kuriva. Če imamo svoj gozd, je še toliko bolj v sedanjem času energetske draginje edina pametna izbira kaminska peč na polena. Ker takšna peč za svoje delovanje ne potrebuje električnega priklopa, jo bomo lahko uporabljali tudi ob izpadu električne energije. Po drugi plati pa moramo peč s poleni redno dolagati. Problem je lahko tudi z nesnago, ki jo s poleni vnašamo v urejeno stanovanje do peči. Bolj udobna nam bo sicer kaminska peč na pelete. Z vgrajenim zalogovnikom se kaminska peč s peleti napaja samodejno. Tako bomo stanovanje imeli ogreto še preden se vrnemo domov. Avtomatizirana sedanja sodobna kaminska peč omogoča nadzor vseh nastavljenih vrednosti preko sobnega termostata ali na daljavo preko pametnega telefona. Upravljanje na daljavo pa je možno tudi pri sedanjih visokotehnološko razvitih pečeh na drva. Z oddaljenim upravljanjem lahko nastavimo čas, ko bo peč pričela delovati in temperaturo na katero nam bo ogrela stanovanje. Zaradi elektronske uravnave dovoda zraka v kurišče je izkoristek peči visok, podaljša se čas ogrevanja, ob tem pa se bivalni prostori ne pregrevajo. Kljub temu, da nimamo neposrednega nadzora nad kurjenjem, peleti ali les pa gorijo v peči, je takšna kurilna naprava z daljinskim upravljanjem varna. Podobno kot pri kaminu je tudi pri kaminski peči možna izvedba s toplotnimi izmenjevalcem, ki omogoča delni prenos toplote na vodo v centralni ogrevalni sistem. S tem se jo lahko uporablja kot pomožni vir ogrevanja. V nizkoenergijski ali pasivni hiši pa je lahko kaminska peč s toplotnim izmenjevalcem tudi glavni vir ogrevanja. Z vidika delovanja je kaminska peč precej podobna peletnemu kotlu. Osnovna razlika je le v njenem videzu, saj je z razliko od robustnega kotla kaminska peč manjša, bolj prijetnega videza, z možnostjo opazovanja ognja skozi steklena vratca pa je pomemben dekorativni element osrednjega bivalnega prostora. Vse te omenjene odlike kaminske peči so botrovale, da je ta v zadnjih letih postala močno aktualna zlasti v izolacijsko saniranih objektih ali nizkoenergijskih in pasivnih novogradnjah. Posledično s tem pa je na trgu precej raznolika ponudba tovrstnih peči. Marsikdaj se za nenavadno nizko ceno kaminske peči skriva tudi njena slabša kvaliteta. Zgorevanje kuriva v kurišču peči ter dovod in krmiljenje zgorevalnega zraka iz okolice so pomembni dejavniki za kvalitetno delovanje peči. Pri kaminski peči na pelete je pomembna kakovost dozirnega sistema oziroma dozirnega polža, tipal in krmiljenja. Vratca katerekoli kaminske peči morajo dolgotrajno dobro tesniti, obloga peči pa mora biti iz dovolj kvalitetnega materiala. Medtem, ko kaminska peč na polena deluje povsem neslišno, pri peči na pelete ob njenem delovanju lahko slišimo rahel zvok, ki je lahko v popolni tišini tudi malo moteč. Pri kurjenju peletne peči namreč stalno deluje manjši ventilator, z doziranjem pelet preko polža v kurišče pa deluje tudi reduktor. Peleti z močnim izgorevanjem v kurišču oddajajo dodaten rahel bobneč zvok. Sedanja kvalitetnejša kaminska peč na pelete s tehnološko dovršenim dozirnim sistemom je skorajda neslišna, medtem ko bomo pri manj kvalitetni ceneni peči morali v zakup vzeti tudi njeno večjo hrupnost. Ob odločitvi med kaminsko pečjo na drva ali na pelete moramo seveda vzeti v obzir tudi sedanje negotove razmere na trgu energentov, ki so in še vedno močno vplivajo tako na dobavo peletov, kot na njihovo znatno višjo ceno.
Ogrevanje z lončeno pečjo
Lončena peč ima ne samo bistveno drugačen videz kot kamin, ampak se tudi njena notranja zgradba precej razlikuje od njega. Značilnost lončene peči je, da ima v svoji notranjosti izdelane številne vertikalne in horizontalne dimne kanale, podobno kot kotel za centralno ogrevanje. Po teh kanalih potujejo dimni plini iz kurišča v dimnik in ob tem oddajajo toploto, ki se akumulira v masivnem ohišju peči (akumulacijska peč). Kurišče peči je zaprto s steklenimi vratci, katera omogočajo nalaganje kuriva na rešetko, pod katero se nahaja prostor za pepel. Pod zgornjimi glavnimi vratci se nahajajo še manjša vratca, skozi katere čistimo nabrani pepel. Medtem, ko morajo biti obe vratci med gorenjem zaprta, se skozi reže na spodnjih vratcih dovaja v kurišče potreben zrak za zgorevanje. Velikost zračnih rež lahko reguliramo, s pomočjo katerih tudi posledično uravnavamo moč gorenja v peči. Lončena peč je v večini primerov bolj funkcionalna kot kamin, saj so njeni izkoristki celo od 80 do 90%. Višina doseženega izkoristka je poleg doseganja zadostne visoke temperature v kurišču, pomembna od strokovnosti pečarjeve izdelave, oziroma od optimalne izdelave preseka, dolžine in zatesnjenosti šamotnih dimnih kanalov v peči. Medtem, ko je odlika lončene peči v veliki akumulacijski sposobnosti, pa ravno iz tega izvira tudi njena slabša plat v počasnejšem ogrevanju prostora. Ker se nastala toplota akumulira v masivnih pečnicah, peč prične ogrevati z zamikom. Vendar zaradi velike akumulacijske sposobnosti se toplota oddaja v prostor še dolgo po tem, ko peč ni več zakurjena. Zaradi tega jo je nam potrebno tudi manjkrat zalagati s kurivom. Za potrebo celodnevnega ogrevanja naložimo polena dvakrat dnevno oziroma na cca 12 ur. Najbolj ugodna lega dimnika, ki bo priključen na lončeno peč je v sredini objekta, saj bo s tem dobro toplotno zaščiten, kar bo omogočalo dober vlek. Peč pa bo s tem ogrevala tudi sosednje prostore. Lončeno peč je možno priključiti tudi na klasičen zidan dimnik 14/14cm, je pa priporočljivo da ima dimnik presek profila od 16 do 18 cm. V največ primerih je lončena peč zelo razgibanih oblik. Pečar lahko praktično izdela poljubno obliko po želji stranke. S tem si v dom pridobimo unikatno obliko izdelka, kar je seveda izredno pomembno. Zunanji viden obod peči je največkrat izdelan iz lončenih pečnic. Lahko pa je tudi iz drugih mineralnih materialov, ki pa morajo imeti zadostno sposobnost akumulacije toplote. Lončene pečnice so pogosto oblikovane z raznimi dekorativnimi okraski, kar še bolj poda unikaten videz peči. S tem je njihova vidna površina reliefna, katera pa ne služi samo lepšemu videzu, temveč tudi še bolj učinkovitemu ogrevanju, saj preko površine pečnic toplota seva v prostor. Z reliefom se površina na pečnici še nekoliko poveča, s tem pa se poveča toplotno sevanje. Takšne pečnice so sicer izdelane iz žgane gline, z odlitim, prešanim ali ročnim oblikovanjem. Najbolj uveljavljene in kvalitetne so vlite pečnice, katere so lahko tudi večjih formatov. Njihova površina ni porozna, oziroma imajo tanek sloj emajla, s katerim se olajša čiščenje vidne površine pečnic. Če smo v dilemi med lončeno pečjo in toplozračnim kaminom, je rešitev kombinirane lončene peči. Takšna peč je zgrajena v kombiniranem sistemu klasične lončene in toplozračne peči. Torej prostor segreva s sevanjem lončenega dela peči in pihanjem toplega zraka. Na ta način se prostor prične ogrevati že po približno 15 do 20 minut od časa vklopa peči. Obloga toplozračnega dela peči oddaja toploto v prostor še tri do štiri ure, masivna obloga pa še od 6 do 10 ur po končanem kurjenju. Kar je sicer odvisno od stopnje pregretosti. Za takšno delovanje sta seveda potrebna oba različna sistema, združena v eni peči. Od razpredenega sistema šamotnih dimovodnih kanalov in akumulacijske obloge, do kaminskega kurišča in sistema zračnih regulatorjev. S kombinirano lončeno pečjo je možno preko toplovodnega sistema ogrevati več prostorov. Poleg zalogovnika tople vode je za njegovo delovanje potrebna vgradnja sistema izpraznitve v primeru prekomernega gretja.
Ogrevanje s kaminom na bioetanol
Dimnik je obvezen element vsake lončene peči in toplovodnega ali toplozračnega kamina. Od njega je sicer precej odvisno kako učinkovito bo delovala peč. Premer dimnika naj ne bo v nobenem primeru manjši od dimniške odprtine na kaminu. Kaminski priključek je običajno vgrajen na višini 160 do 200 cm od tal pod 45° kotom. Minimalna višina dimnika naj znaša vsaj 4,5 metra od priklopa kamina ali peči na dimnik. V marsikaterem sedanjem sodobnem stanovanju ni možnosti vgradnje novega dimnika ali pa je njegova postavitev pogosto zakomplicirana in draga. Rešitev tega oziroma zelo dobra alternativa klasičnemu kaminu z dimnikom je kamin, ki deluje na gorivo bioetanol. Njegova poglavitna odlika je v tem, da ne potrebuje dimnika. Pri gorenju bioetanola v kaminu namreč pride do njegovega popolnega izgorevanja. Bioetanol (ekanol) je večkratno prečiščeno gorivo iz etilnega alkohola, namenjeno za ogrevanje kamina, specializiranega za to gorivo. Takšno gorivo je prilagojeno za uporabo v zaprtem prostoru. Ker to gorivo popolnoma izgori, se pri tem ne izloča nikakršen dim, morebitne druge škodljive snovi ali neprijeten vonj. Ob gorenju se izločata le ogljikov dioksid in para, vendar v minimalnem deležu. Pri gorenju v enem kaminu se slednja dva izločata približno toliko kot pri izdihanem zraku ene osebe, kar je seveda zanemarljivo. Poraba bioetanola je približno 1 liter za 2,5 ure gorenja v kaminu, kar pa je odvisno zlasti od regulacije odpiralca gorilnika. Čeprav bioetanol z gorenjem ne povzroča dima, prihaja s tem do povsem pravega ognja v kaminu. Posledično s tem plameni proizvajajo tudi določeno toploto. Kamin na bioetanol seveda ni mišljen kot primaren vir ogrevanja, kljub temu pa oddaja od 2 do 4 kW toplote. Moč ogrevanja je sicer odvisna od modela kamina oziroma velikosti gorilnika. S tem je takšen kamin namenjen zlasti dogrevanju bivalnih prostorov ter tudi ogrevanju v prehodnih obdobjih. Ni pa namenjen za priključitev na centralni sistem ogrevanja. Ob tem se lahko omeni, da kurišče kamina nima izgube toplote, zato se vsa proizvedena toplota prenaša v prostor. Odlika takšnega kamina je tudi v tem, da pri izgorevanju ne nastaja pepel, kljub temu pa lahko uživamo ob pristnem ognju. Torej z uporabo kamina na bioetanol ni skoraj nobenega vzdrževanja, saj nam ni potrebno čistiti pepel, niti nalagati drv. Izvedba kamina omogoča njegovo namestitev tudi v manjšem bivalnem prostoru. Poleg tega je kamin mobilen. To pomeni, da ga ob selitvi lahko enostavno, brez večjih naporov in stroškov odnesemo s seboj. Ker kamin na bioetanol ne potrebuje dimnika, lahko njega postavimo praktično kamorkoli v prostor. V ponudbi so številne različne oblike kaminov v talni ali stenski izvedbi, lahko tudi v kotni izvedbi. Nadalje so lahko ti prostostoječi ali vgradni. Za prostostoječi kamin ni potrebne nikakršne vgradnje, stenski kamin preprosto namestimo na nosilec, vgradni kamin pa potrebuje nekoliko več montaže, vendar še vedno precej manj kot klasični vgradni kamin na drva. Med bogato ponudbo tovrstnih kaminov lahko nadalje izbiramo med modernim dizajnom ali klasičnim videzom. V ponudbi je tudi kamin, izdelan po meri, ki ga lahko vgradimo na poljubne načine (odprt na eno, dve ali tri strani, v steni med dvema prostoroma, ipd). Na voljo je s standardnim gorilnikom, ki ga ročno upravljamo in elektronskim, katerega krmilimo prek daljinskega upravljalnika in aplikacije na pametnem telefonu ali tablici. Pri izbiri kamina na bioetanol naj se zavedamo, da gre tudi pri tem kaminu za napravo, ki deluje s pravim ognjem. Zato je potrebna pazljivost pri uporabi in tudi pri izbiri kamina. Izberemo naj le kvalitetnega in priznanega proizvajalca. Pri vseh vrstah peči, ki nimajo svojega dovoda svežega zraka, moramo v dobro zaprtih prostorih zagotoviti dovod svežega zraka in sicer v količini, kot jo porabi naprava za normalno izgorevanje. Med takšne peči spada torej kamin, ki ne potrebuje dimnika. Pri njem je potrebno z vgradnjo dovodnika svežega zraka na primerni lokaciji preprečiti večanje deleža CO2 v prostoru in posledično tudi nastajanje kondenza na področju, kjer zrak slabo kroži. Pri lončeni peči in unikatnem zidanem štedilniku naj bo presek dovodnika svežega zraka od 80 do 100% preseka dimnika. Pri kmečki krušni peči velja enako kot pri lončeni peči. S to razliko, da je potrebno dovod svežega zraka zagotoviti v prostoru, kjer so vratca za kurjenje.
Zidani štedilnik
Zgodovino domače kuhinje izpred 50 in več let je usodno krojil klasičen štedilnik na drva, ki se skozi desetletja praktični ni spremenil. Kot takšen se tudi danes zlasti v podeželskih novejših hišah še vedno pogosto na novo pojavlja. Le da je ta v primerjavi z nekdanjim, posodobljen, kar omogoča bolj praktično in varno uporabo. Poleg tega je njegova prednost v primerjavi z industrijskim štedilnikom v dvojni funkciji uporabe. Z zidanim štedilnikom lahko kuhamo in pečemo hrano, hkrati pa učinkovito ogrevamo prostor. V masivnem ohišju štedilnika se toplota akumulira in počasi oddaja v prostor. Znotraj zidanega štedilnika je čvrsta homogena kovinska konstrukcija. Ta je obzidana s šamotno opeko in obložena s keramičnimi ploščicami ali lončenimi pečnicami. Videz štedilnika je lahko poljuben, oziroma izdelan točno po želji investitorja. Prostorno kurišče in široki dimni odvodi sestavljajo notranjost štedilnika. Princip delovanja je v osnovi isti kot pri lončeni peči. Ognjišče, kanali dimnih plinov in obod štedilnika akumulirajo toploto in jo naknadno oddajajo v kuhinjski prostor. Nekdaj je bila kuhalna plošča litoželezna in razdeljena na več obročev, skozi katera so se lahko nalagala na ognjišče večja polena. Sedanja kuhalna plošča je izdelana iz jeklene pločevine, debeline od 6 do 8 mm. Proizvajalci takšnih štedilnikov so se prilagodili sodobnim izboljšavam. Tako imajo v ponudbi tudi štedilnik s steklokeramično ploščo. Ta lahko deluje na elektriko, s plinom ali klasično s poleni. Če imamo v kuhinji potrebo po večji količini tople vode, lahko izberemo izvedbo štedilnika s kotličkom za vodo. Med številnimi različnimi izvedbami je možen tudi štedilnik v kombinaciji z lončeno pečjo. Zidani štedilnik mora biti pravilno dimenzioniran glede na to ali bo namenjen predvsem za kuhanje, ali zlasti za ogrevanje. Posledično s tem je pomemben kriterij velikost kuhalne površine. Kuhalna plošča dimenzije 55 x 50 cm je primerna za do 6 oseb. Ustrezno velikost pečice v kubičnih cm si lahko pridobimo z izračunom, da velikost kuhalne površine delimo z 12. Marsikdaj ob odločitvi za zidani štedilnik nastane bojazen glede zakomplicirane in dolgotrajne izdelave in njegove montaže. Sedanji proizvajalci zidanih štedilnikov so se povsem podredili tržnim potrebam in praviloma nudijo kom¬pletno uslugo. Kar pomeni, da na osnovi naših želja in načrta kuhinjskega prostora trgovec ponudi najbolj primeren model štedilnika. Proizvajalec po želji nudi tudi izdelavo štedilnika po naročilu, v kakršnihkoli dimenzijah in oblikah. To je velikokrat najboljša rešitev, saj se s tem štedilnik resnično povsem prilagodi prostoru in opremi v njem. Marsikateri proizvajalec pripelje izdelan štedilnik na dom, ga vgradi v kuhinjski prostor, poveže z dimnikom in priklopi na morebiten plin ali elektriko. S takšnim postopkom nabave novega štedilnika in z njegovo dovolj kakovostno ter natančno izdelavo bomo s klasičnim zidanim štedilnikom marsikdaj celo bolj zadovoljni kot s sedanjimi sodobnimi kuhalnimi pripomočki. Da ob tem niti ne omenjamo njegovega unikatnega videza, prijetnega oddajanja toplote in možnosti tradicionalnega načina priprave hrane. Na koncu je potrebno še omeniti, da pri vseh omenjenih vgradnih kaminih, kaminskih pečeh, lončenih in krušnih pečeh ter zidanih štedilnikih je priporočljivo vgraditi nad ali poleg takšne ogrevalne naprave ventilator, ki odvaja topel zrak v sosednji prostor.
pripravil: M.A.
