Kamin v hiši
V sedanjih modernih stanovanjih zelo težko najdemo tradicionalno in unikatno opremo. Lončena peč, kamin ali klasični štedilnik na drva nedvomno so to. Zaradi tega so že nekaj zadnjih let dvignjeni iz pozabe. In ne samo to. Zaradi velike akumulacijske sposobnosti lahko pomembno prispevajo k manjšemu letnemu izdatku pri porabi kurjave.
Takšna lokalna peč je lahko zelo dobra kombinacija za dogrevanje obstoječega glavnega ogrevalnega sistema. S pomladanskimi zunanjimi temperaturami je čas, ko se marsikdaj težko odločimo za končanje centralnega ogrevanja. Želimo biti na toplem in hkrati tudi privarčevati s krajšo kurilno sezono. Rešitev je lahko lokalno ogrevanje s pomočjo kamina ali lončene peči. Takšen način ogrevanja lahko v jesenskem in tudi pomladnem času povsem nadomesti visokotemperaturno radiatorsko ogrevanje, ki bi v tem času obratovalo z nizkim energijskim izkoristkom. Poleg prehodnega letnega časa je peč z lokalnim ogrevanjem dobrodošla pomoč glavnemu ogrevanju tudi v mrzlem zimskem času ali ko centralni sistem ogrevanja ne deluje zaradi okvare, izpada električne energije, ipd. Še bolj pa pride ogrevanje s takšno pečjo do izraza v sedanji aktualni nizkoenergijski ali pasivni hiši, kjer je brez ovir lahko to edini vir ogrevanja.
Izbira ustrezne peči
Že ob razmišljanju o načrtovanju takšne peči v naši hiši moramo kot prvo se odločiti za ustrezno peč. Bo takšna peč vgradna ali prostostoječa, bo peč toplovodna ali toplozračna, bomo za ogrevanje peči uporabljali drva, pelete ali oboje? Glede na končni ogrevalni izkoristek je izbira primerne peči med najbolj pomembnimi dejavniki. Ob izbiri primerne peči naj upoštevamo tudi kriterij namena ogrevanja peči. Torej ali bo ta nam služila le ob prehodnih obdobjih ogrevanja (spomladi in jeseni), bo ta namenjena kot dodatek k glavnemu ogrevalnemu viru, ali bo peč namenjena vsakodnevnemu kurjenju? Da nam pozneje ne bi prihajalo do pregrevanja bivalnih prostorov, naj glede na namen uporabe peči in velikosti površine prostorov, ki se jih bo ogrevalo s pečjo, izberemo njeno pravilno moč. Ob izbiri peči naj upoštevamo tudi debelino in vrsto izolacije našega objekta. Pomemben kriterij načrtovanja peči je tudi izbira primerne lokacije peči v stanovanju. Ne glede na vrsto peči je njena postavitev najbolj optimalna nekje v sredini bivalnih prostorov. V namen dobrega delovanja peči naj po najkrajši poti zagotovimo ustrezen dovod zunanjega zgorevalnega zraka. Ustrezen premer dimnika in njegovo višino ter izvedbo priključka na dimnik naj izberemo glede na vrsto peči. Ker je takšna lokalna peč več ali manj precej težka (odvisno od vrste peči), moramo zagotoviti dovolj trdno podlago (temelj), na kateri bo ta stala. Ne smemo pozabiti tudi na požarno zaščito sten ob peči in zaščito dimovodnega kanala, ki poteka iz nje. Še posebej to velja ob prehodu dimnika skozi lesen strop in ostrešje.
Sodobna kaminska peč
Med vsemi vrstami lokalnih peči je v zadnjem času najbolj aktualna prostostoječa kaminska peč. Ta ima zelo velik energijski izkoristek, ki je lahko tudi do 90%, ima veliko akumulacijsko sposobnost, dolgo življenjsko dobo, majhno porabo kurjave in zagotavlja ogrevanje neodvisno od ostalih virov. Navedene lastnosti so sicer precej odvisne od tipa kaminske peči. Poleg tega je takšna peč estetska popestritev bivalnega prostora. Sedanji sodobni modeli peči so privlačno dizajnersko oblikovani z mehkimi in zaokroženimi oblikami ter prijetnimi kombinacijami barv. V dokončanem stanovanju je montaža kaminske peči mnogo enostavnejša in hitrejša rešitev kot vgradnja novega vgradnega kamina. Poleg enostavnejše montaže, kaminsko peč lahko enostavno odstranimo ali po potrebi premaknemo v drugi bivalni prostor. Lažje je tudi njeno servisiranje. Nekatere sedanje sodobne kaminske peči in tudi kamini omogočajo nadzor vseh nastavljenih vrednosti preko sobnega termostata ali z brezžično povezavo s pametnim telefonom. Pri avtomatiziranih pečeh na pelete je takšno njihovo udobno upravljanje že nekaj časa uveljavljeno. Upravljanje na daljavo pa je možno tudi pri sedanjih visokotehnološko razvitih pečeh na drva. S telefonom lahko na daljavo nastavimo čas, ko bo peč pričela delovati in temperaturo na katero nam bo ogrela stanovanje. Zaradi elektronske uravnave dovoda zraka v kurišče, je izkoristek peči visok, podaljša se čas ogrevanja, ob tem pa se bivalni prostori ne pregrevajo. Kljub temu, da nimamo neposrednega nadzora nad kurjenjem in les ali peleti gorijo v peči, je takšna kurilna naprava z daljinskim upravljanjem varna. Kaminska peč je v bistvu tovarniško izdelana prostostoječa sobna ogrevalna peč. V največ primerih je obloga kaminske peči iz pločevine ali litega železa s keramičnimi ali kamnitimi dekorativnimi elementi. Peč se priklopi direktno na dimniški izpust. Tako kot pri vgradnem kaminu je nam tudi pri kaminski peči skozi steklena vratca omogočen prost pogled na ogenj v kurišču. Bivalni prostor kaminska peč ogreva konvekcijsko in sevalno preko steklenih vratc. Ohišje peči se takoj po začetku kurjenja hitro segreje in ravno tako tudi hitro ohladi po končanem kurjenju. Na trgu so v ponudbi različni tipi kaminskih peči, ki se razlikujejo po toplotni moči, oblikah in dimenzijah, vrstah obloge in po uporabi kuriva, ki je lahko na polena, na pelete ali tudi na oboje. Katero kaminsko peč naj izberemo glede na uporabo kuriva je seveda odvisno od naših lastnih zalog kuriva. Če imamo svoj gozd, je bolj smotrna kaminska peč na polena. Ker takšna peč za svoje delovanje ne potrebuje električnega priklopa, jo bomo lahko uporabljali tudi ob izpadu električne energije. Po drugi plati pa moramo peč s poleni redno dolagati. Izjema pri tem je novejša peč na drva z daljinskim upravljanjem. Problem je lahko tudi z nesnago, ki jo s poleni vnašamo v urejeno stanovanje do peči. Upravljanje s kaminsko pečjo je zelo enostavno in udobno. Z vgrajenim zalogovnikom se kaminska peč s peleti napaja samodejno. Tako bomo stanovanje imeli ogreto še preden se vrnemo domov. V primerjavi s poleni za shranjevanje peletov potrebujemo tudi manj razpoložljivega prostora. Tako kot pri kaminu je tudi pri kaminski peči možna izvedba s toplotnim izmenjevalcem, ki omogoča delni prenos toplote na vodo v centralnem ogrevalnem sistemu. S tem se jo lahko uporablja kot pomožni vir ogrevanja. V nizkoenergijski ali pasivni hiši pa je lahko kaminska peč s toplotnim izmenjevalcem tudi glavni vir ogrevanja. Glede delovanja je takšna peč zelo podobna peletnemu kotlu. Osnovna razlika je le v njenem videzu, saj je z razliko od robustnega kotla kaminska peč manjša, bolj prijetnega videza, z možnostjo opazovanja ognja skozi steklena vratca pa je pomemben dekorativni element osrednjega bivalnega prostora. Zaradi številnih odlik sedanje kaminske peči je ta predvsem v zadnjih letih postala močno aktualna zlasti v visoko izolacijsko saniranih objektih ali nizkoenergijskih in pasivnih novogradnjah. S tem je na trgu zelo bogata in raznolika ponudba tovrstnih peči. Vedeti moramo, da se marsikdaj za nenavadno nizko ceno kaminske peči skriva tudi njena slabša kvaliteta. Zgorevanje kuriva v kurišču peči ter dovod in krmiljenje zgorevalnega zraka iz okolice so pomembni dejavniki za kvalitetno delovanje peči. Pri kaminski peči na pelete je pomembna kakovost dozirnega sistema oziroma dozirnega polža, tipal in krmiljenja. Vratca katerekoli kaminske peči morajo dolgotrajno dobro tesniti, obloga peči mora biti iz dovolj kvalitetnega materiala, ipd. Kaminska peč na polena deluje povsem neslišno, pri peči na pelete pa ob njenem delovanju lahko slišimo rahel zvok, ki je lahko v popolni tišini tudi malo moteč. Pri kurjenju peletne peči namreč stalno deluje manjši ventilator, z doziranjem pelet preko polža v kurišče deluje tudi reduktor. Peleti z močnim izgorevanjem v kurišču oddajajo dodaten rahel bobneč zvok. Sedanja kvalitetnejša kaminska peč na pelete s tehnološko dovršenim dozirnim sistemom je skorajda neslišna, medtem ko bomo pri manj kvalitetni ceneni peči morali v zakup vzeti tudi njeno večjo hrupnost.
Kamin z zaprtim kuriščem
Nekdaj je bila večina kaminov unikatnih, sedaj pa so uveljavljeni montažni kamini z vsemi potrebnimi sestavnimi deli za njihovo pravilno delovanje. Prvotni kamini so imeli odprto kurišče. Kot takšni so veliko bolj služili estetskemu videzu kot ogrevalnemu namenu. Ogrevalni izkoristek odprtih kaminov je bil le nekje med 30 in 50%. Poleg tega je pri takšnih kaminih zaradi neposrednega ognja bila velika nevarnost zažiga. Energijski izkoristek zaprtega kamina lahko znaša tudi do 75%. Ker je kamin zaprt, je omogočena kontrola in regulacija dovoda zraka v kurišče, ter tudi kontrola in regulacija izhoda dimnih plinov iz ognjišča v dimnik. Kurišče takšnega kamina je zaprto s steklenimi vratci, ki omogočajo varen način opazovanja ognja in hkrati ustvarjajo edinstveno vzdušje v hladnih večerih. Vgrajena steklena vratca pa so tudi edina vidna razlika med zaprtim in odprtim tipom kamina. Ob tem je pomembno, da steklena vratca vedno popolnoma tesnijo, saj lahko le na ta način zagotovimo učinkovito in trajno gorenje. Poleg prehoda toplote skozi steklena vratca kurišča se odvajanje toplote v bivalni prostor omogoči predvsem z zračnimi kanali v stenah kamina. Dimni plini prehajajo iz kurišča do odprtine za dimnik po številnih omenjenih kanalih. Ker je pot dimnih plinov bistveno daljša kot pri odprtem kaminu, se konstrukcija zaprtega kamina bolj segreva in s tem oddaja več toplote v prostor. Osrednji del kamina je kaminski vložek. Z njegovim pojavom se je funkcionalnost kamina zelo izboljšala. Izkoristek kuriva je postal bistveno boljši in tudi ogrevanje prostora je postalo hitrejše. Sedanji sodoben vložek je izdelan iz litoželeznega ali jeklenega dela s kuriščem, priključkom za dimno cev in priključkom za izmenjavo toplega zraka. Vložek je obložen s kaminsko oblogo. Proizvajalci imajo v ponudbi oblogo iz lončenih pečnic, šamotne opeke ali iz kombinacije obojega. Na trgu so v ponudbi različne vrste kaminskih vložkov, ki se razlikujejo tako po ceni kot po kakovosti. Pri tem naj ne varčujemo, saj je od vrste vložka še kako odvisna funkcionalnost kamina. Da je omogočeno boljše izgorevanje, mora kaminski vložek imeti možnost dovoda zunanjega zraka direktno v kurišče. Za optimalno vpihavanje potrebnega zraka za gorenje je pomembna pravilna razporeditev šob. Ko izbiramo mesto bodočega kamina, naj vsekakor upoštevamo njegovo možnost priklopa na dimno tuljavo. Predvsem pri sedanjih nizkoenergetskih hišah, kjer je prepustnost zraka minimalna, je za kamin pomemben tudi dovod svežega zraka. Če bo kamin postavljen v sredini stanovanja, bo s tem enakomerno omogočena optimalna porazdelitev sevalne toplote. Velikost prostora naj ne bo manjša od 20 m2. Les, ki se uporablja za kurjenje v kaminu naj bo predvsem dovolj suh. Zato je priporočljivo, da se ga pred kurjenjem vsaj dve leti hrani v suhem in prezračevanem prostoru. Najbolj primeren les za kurjenje v kaminih so listavci kot so hrast, bukev ali breza, ki gorijo počasi z mirnim plamenom in s tem ustvarjajo dovolj žerjavice. Kamin zakurimo tako, da na rešetko najprej položimo več suhih manjših trsk, ob njih pa nekaj večjih polen. Zatem odpremo dimno loputo, ki je vgrajena v ohišje kamina ter s pomočjo časopisnega papirja zakurimo pred loputo. Pri kaminu z zaprtim kuriščem moramo paziti, da vrat ne odpiramo prehitro, saj lahko s tem v kurišču ustvarimo nadtlak, s pomočjo katerega dimni plini prodrejo v prostor. Vedno dolagamo manjše količine polen, tako da sproti vzdržujemo gorenje in toploto kamina. Po končanem kurjenju očistimo pepel in šele nato zapremo dimno loputo ter kanale za dovod svežega zraka. S tem zagotovimo, da ostanki pepela in dimni plini ne zaidejo v bivalni prostor.
Toplovodni kamin z velikim izkoristkom
Toplovodni kamin ima vgrajen zalogovnik tople vode. Na ta način kamin segreje vodo v zalogovniku in preko cevnega razvoda lahko ogreva več bivalnih prostorov. Takšna vrsta kamina je primerna za talno ogrevanje ali za radiatorski razvod, preko katerega lahko ogrevamo celotno hišo. Prvenstveno je toplovodni kamin tudi namenjen ogrevanju več bivalnih prostorov. Njega lahko uporabljamo kot edini vir ogrevanja ali ga kombiniramo z ostalimi ogrevalnimi viri kot je kotel na olje ali plin, toplotna črpalka in sončni zbiralnik. Ob kombinaciji z ostalimi ogrevalnimi viri moramo vedeti, da se s tem precej zviša celotna investicija v hišni ogrevalni sistem, kar marsikdaj ekonomsko ni več upravičeno. Res pa je, da lahko z optimalno kombinacijo ogrevalnih virov omogočimo zelo nizke stroške ogrevanja. V največ primerih bo investicija v toplovodni kamin smiselna, če bo ta zagotavljal pretežni vir ogrevanja. Ker je toplovodni kamin dokaj kompleksen ogrevalni sistem, je po zahtevnosti izvedbe in tudi višini investicije primerljiv s kakovostnim kotlom na drva ali pelete. Ima pa zelo velik izkoristek toplote, ki preseže tudi 90 odstotkov. Če je kamin edini ali delni vir ogrevanja, je njegova toplotna izguba minimalna, saj se vsa toplota kamina oddaja v sistem ali v prostor kjer je kamin. Pri ogrevanju s kotlom se namreč toplotna energija izgublja preko ceveh iz kurilnice v prostore in z ogrevanjem pomožnega prostora – kurilnice.
Hitro segrevanje s toplozračnim kaminom
Takšen kamin ogreva prostor predvsem na ta način, da skozi odprtine spušča ogreti zrak v prostor. Ta zrak se neposredno segreje ob kaminskemu vložku. Poglavitna odlika toplozračnega kamina je v tem, da prostor prične ogrevati že po približno 20-tih minutah od začetka kurjenja. Zaradi masivne obloge je možna tudi delna akumulacija toplote, ki se oddaja v prostor še 3 do 4 ure po končanem kurjenju. Če je pri toplozračnem kaminu uporabljena šamotna obloga, je zmanjšan učinek začetnega hitrega oddajanja toplote. Res pa je, da se s tem poveča akumulacijska sposobnost peči. Vsekakor je takšen kamin bolj primeren za hitro segrevanje prostora in manj za stalno ogrevanje. Priporočljivo je, da topli zrak iz kamina uhaja pri tleh in se potem enakomerno dviguje in širi. Zračne cevi iz katerih uhaja topli zrak je možno speljati tudi v sosednje prostore. S tem tovrsten kamin ni več samo peč, ki je namenjena le za lokalno ogrevanje. Toplozračni kamin je serijsko izdelan pri enem izmed večjih svetovnih proizvajalcev in je povsem montažen kamin. V nasprotju s klasičnim zidanim kaminom se ta le enostavno sestavlja iz serijsko izdelanih delov. Ravno tako je sestavljen iz kaminskega vložka s steklenimi vratci in obloge. Obloga kamina je praviloma iz pečnic ali drugega materiala s sposobnostjo toplotne akumulacije.
Kamin, ki ne potrebuje dimnika
Vse prej omenjene vrste kaminov za svoje delovanje obvezno potrebujejo dimnik. Ta je pomemben dejavnik za dovolj učinkovito delovanje kamina. Premer dimnika naj bo od 20 do 25 cm in naj ne bo v nobenem primeru manjši od dimniške odprtine na kaminu. Kaminski priključek je običajno vgrajen na višini 180 cm od tal pod 45° kotom. Višina dimnika od priključka do njegovega vrha naj bo od 6 do 7 metrov. Pogosto se pojavi problem, ko v dokončanem stanovanju nimamo možnosti priklopa kamina na dimnik, vendar imamo močno željo po novem kaminu v našem domu. Rešitev tega sta lahko električni kamin ali tako imenovani ekokamin. Pri slednjemu je v primerjavi s klasičnim kaminom poleg neuporabe dimnika razlika še v tem, da ta za svoje delovanje namesto drv potrebuje gorivo – bioetanol. Ker je to gorivo iz etilnega alkohola, prihaja do njegovega popolnega izgorevanja. To pomeni, da se pri njem ne izloča dim in morebitne druge škodljive snovi ali neprijeten vonj. Ob gorenju se izločata le ogljikov dioksid in para, vendar v minimalnem deležu. Pri gorenju v enem kaminu se slednja dva izločata približno toliko kot pri izdihanem zraku ene osebe. V izogib temu občasno ogrevani prostor prezračimo. Odlika takšnega kamina je tudi v tem, da pri izgorevanju ne nastaja pepel, kljub temu pa lahko uživamo ob pristnem ognju. Primeren je tudi za manjši bivalni prostor. Poleg tega je kamin mobilen. To pomeni, da ga ob selitvi lahko enostavno, brez večjih naporov in stroškov odnesemo s seboj. Takšen kamin seveda ni mišljen kot primaren vir ogrevanja, kljub temu pa oddaja od 2 do 4 kW toplote. Z enim litrom goriva 3 ure gori ogenj v kaminu. Pri izbiri takšne vrste kamina naj vemo, da gre tudi pri tem kaminu za napravo, ki deluje s pravim ognjem. Zato je potrebna pazljivost pri uporabi in tudi pri izbiri kamina. Izberemo naj le kvalitetnega in priznanega proizvajalca. Tako kot kamin na bioetanol, tudi električni kamin ne potrebuje dimnika, za njegovo delovanje je potreben le električni dovod. Montaža takšnega kamina je enostavna in hitra. V primeru selitve lahko njega brez težav premikamo. Zaradi njegove preproste vgradnje, kjer ni potrebnih zahtevnih inštalacij, je še posebej primeren v primeru prenove stanovanja. Primeren je tudi za visoko večstanovanjsko zgradbo, kjer priklop na dimnik ni mogoč. Izbiramo lahko med različnimi modeli električnih vgradnih kaminov in kaminskih vložkov. Vgradni kamin je namenjen njegovi vgradnji v zid, tako da je sprednji del kamina poravnan s steno. S tem se kamin povsem vklopi v bivalni prostor in poda prostoru sodoben videz. S pomočjo električnega kaminskega vložka lahko dotrajan ali neuporaben klasični kamin na hiter in preprost način preobrazimo v električnega. V kurišče obstoječega kamina vstavimo le v ta namen pripravljen električni kaminski vložek in ga priključimo v običajno elektro vtičnico ali direktno v naše hišno elektro omrežje. Električni kamin je v ponudbi z različnimi ohišji. To je lahko izdelano iz lesa, MDF-ja, naravnega ali umetnega kamna, stekla in nerjavnega jekla. Ravno tako lahko izbiramo različen dizajn kamina. Od modernega videza do klasičnega tradicionalnega dizajna. Pri slednjem tako izberemo model električnega vložka z umetnimi drvmi, ki omogoča efekt žarenja drv.
Lončena peč po naših željah
Takšna vrsta peči je prava rešitev, če si želimo elegantno peč z razgibanimi oblikami. Danes so možne praktično že vsemogoče oblike lončenih peči. Največkrat pa je ta prilagojena prostoru in opremi v njem. Običajno je razgibanih ovalnih ali pravokotnih oblik, ki ima vgrajen sedež, ležišče in podobne uporabne dodatke. S sedanjo zelo obširno ponudbo raznovrstnih oblik in barv pečnic lahko pečarski mojster izdela peč, ki bo povsem zadovoljila naše okuse. Z velikostjo kurišča je pogojena moč lončene peči. Odvisno od modela peči in materiala iz katerega je zunanja obloga, lončena peč oddaja približno od 0,7 do 1,2 kW/m2 toplotne energije. Pri povprečnem ogrevanju lončena peč porabi v eni kurilni sezoni od 4 do 5 m3 drv, kar je razmeroma zelo malo. Da peč neprekinjeno ogreva, drva v njo nalagamo v razmiku približno 12 ur. V svoji notranjosti ima lončena peč izdelane različno dolge vertikalne in horizontalne dimne kanale. Preko njih potujejo dimni plini iz kurišča v dimnik in ob tem oddajajo toploto, katera se akumulira v masivnem šamotnem ohišju peči. Zaradi raztezanja pri segrevanju lončene peči je notranja konstrukcija ločena od zunanjega plašča. Da se v dimniku ne pojavi kondenzat, temperatura plinov pri izhodu iz peči ne sme biti manjša od 200 stopinj Celzija. V večini primerov se pri lončeni peči ogrevalni izkoristki gibljejo tudi do 85%. Čas dokončnega ogrevanja prostora v primerjavi s kaminom pa je nekoliko daljši. Zaradi večje akumulacijske sposobnosti je nalaganje kuriva pri lončeni peči manjkrat potrebno kot pri kaminu. Klasični lončeni peči z ogrevanjem na polena je alternativa uporaba plina. Pri slednjem sistemu je zunanjost peči popolnoma ista kot na trdo kurivo. Razlika se skriva v kurišču, ki je kovinsko z elektronskim krmiljenjem, kar omogoča boljši izkoristek zgorevanja. Pri takšni peči je v primerjavi s klasično na polena prednost v čistem okolju okrog kurišča, enostavnem upravljanju, in bolj ekonomični porabi. Vendar pristaši tradicionalizma in ljubezni do ognja trdijo, da ima takšna novodobna peč skupnega s klasično samo zunanje pečnice, kar pa je za ustvarjanje prijetnega domačega vzdušja in občutka topline odločno premalo. Prvi pogoj za kakovostno izdelano lončeno peč je najetje izkušenega mojstra, ki ima na tem področju veliko izkušenj. Da bo peč pravilno delovala, je potrebno pri gradnji upoštevati celo množico pravil in zakonitosti, ki so poznane samo najboljšim mojstrom. Pri tem delu nikakor ni prostora za šušmarje in vsakršne zidarje. Najbolje je, če obliko in videz peči izberemo pri tistem pečarju, ki nam bo peč izgradil. Vsak kvaliteten pečar mora imeti za ogled svoj katalog ali slike svojih izdelkov, iz katerih se najlažje odločimo za bodočo obliko in videz naše peči. Vsekakor je potrebna predhodna izdelava načrta, ki mora upoštevati številne drobne, vendar pomembne podatke kot je nosilnost tlakov, premer dimnika, dovode zraka, višino priključka, moč ogrevanja, itd.
Kmečka krušna peč
Krušna peč je pravzaprav posebna vrsta lončene peči. Po videzu je razlika med njima v tem, da je lončena peč manjše in bolj razgibane oblike. Glede upravljanja je razlika med kaminom in krušno pečjo predvsem v tem, da kamin kurimo iz prostora, ki ga ta ogreva, krušno peč pa iz sosednjega prostora. Še posebej staro kmečko lončeno peč so kurili iz predsobe, ki je bila povezana z dnevno sobo. S tem se je rešilo kar nekaj težav, saj v ogrevani sobi ni bilo kuriva in pepela, hkrati pa se je kurišče uporabljalo za kuhanje, pogrevanje jedil in peko kruha. Prav iz slednjega tudi izhaja naziv krušna peč. Takšen sistem kot je bil pred nekaj stoletij v uporabi, je danes v marsikateri podeželski novozgrajeni hiši ponovno v uporabi. Značilno za krušno peč je, da ima veliko odprtino in je s tem primerna tudi za kurjenje večjih kosov lesa. Tako kot v preteklosti tudi danes krušna peč vse bolj postaja okrasni dodatek v hiši. Pečnice, ki so obložene po stenah in stropu peči so marsikdaj prave umetnine z raznimi dekoracijami in reliefi. Videz krušne peči je sicer v Sloveniji različen glede na pokrajine. Tako so na Gorenjskem in Koroškem znane peči s številnimi okraski in nadzidki, na Dolenjskem in Štajerskem pa so aktualne predvsem preproste, ravne oblike. Glede na obliko je pri krušni peči znano, da je ta praviloma kvadratna ali pravokotna, brez razgibanih oblik. Pri marsikateri peči je še dodan zapeček, v nekaterih primerih tudi vgrajena klop, ki je obložena s pečnicami. Delovanje krušne peči je zastavljeno po takšnem postopku, da v kurišču nastaja toplota, ki se prek šamotne obloge prenaša na pečnice, te pa segrevajo prostor. Z razliko od kamina ali lončene peči takšna peč običajno nima dimnih kanalov, temveč gre dim iz kurišča skozi ustje peči direktno v dimnik. Izjemoma so nekatere peči izdelane tudi z manjšimi stranskimi slepimi kanali. Osnoven material za notranjo konstrukcijo peči je šamot. To je ognjevaren material, ki se malo razteza. Dno peči je obloženo s šamotnimi zidaki, ki so praviloma položeni v mivko, zaradi katerega jih je možno po večletni uporabi enostavno zamenjati. Notranja šamotna konstrukcija peči je izdelana v značilnem velbu. Za brezhibno delovanje peči so pomembni trije dejavniki, katerim je potrebno posvetiti največ pozornosti. Prva je izbira ustrezne pečnice, druga pravilna postavitev in tretji dejavnik je prvo kurjenje. Novo zgrajeno peč je potrebno kar nekaj tednov postopoma sušiti, da izpari vsa potrebna voda, ki se je porabila pri zidavi. Pomembno je, da v tem času peči ne zakurimo prezgodaj. Če bomo to storili prehitro, se lahko pojavijo na peči poškodbe, ki se ne bodo mogle nič več popraviti. Zlasti prva kurjenja naj bodo v zelo majhnih količinah in nežna, sčasoma pa postopoma povečujemo količino kuriva in podaljšujemo čas kurjenja. Dober dokaz, da peč ni še dovolj suha, je izhajanje belega dima (vodne pare) iz dimnika.
Unikatni zidani štedilnik
Podobno kot krušna peč je tradicionalen zidani štedilnik še vedno prisoten zlasti v podeželskih hišah. Celo več, njegov porast se je v Sloveniji vzporedno s krušno pečjo že precej zadnjih let kostantno zvišal. In to kljub tehnološkemu napredku gospodinjskih aparatov. Razlika med sedanjim sodobnim štedilnikom na električno ali plinsko porabo ter med klasičnim zidanim štedilnikom na polena je predvsem v unikatnem izdelku in poosebljanju pristnega domačega ognjišča, katerega prva vrsta štedilnika ne more doseči. Predvsem zaradi tega je danes v našem okolju kar nekaj izdelovalcev domačih štedilnikov. Že po imenu lahko sklepamo, da je zidani štedilnik masivno zgrajen s postopkom zidanja. Osnovna konstrukcija štedilnika je lahko jeklena iz kotlovske pločevine debeline cca 5 mm ali iz litega železa. Nekateri proizvajalci izdelujejo pečico, pepelišče in predal za drva iz inoksa. Notranja konstrukcija štedilnika je obzidana s šamotno opeko in obložena s keramičnimi ploščicami ali lončenimi pečnicami. Okovje štedilnika je lahko iz jekla, litega železa, nerjavečega jekla v peskani ali polirani izvedbi. Torej je videz štedilnika lahko poljuben, oziroma izdelan točno po želji investitorja. Sedanji zidan štedilnik je zgrajen s prostornim kuriščem in širokim dimnim odvodom, ki mora imeti pripirno loputo v dimnem kanalu. Princip delovanja je praktično isti kot pri lončeni peči, le da ima še dodatno funkcijo kuhanja. Ognjišče in kanali dimnih plinov akumulirajo toploto in jo naknadno oddajajo v kuhinjski prostor. Kot pri ostalih pečeh je tudi pri štedilniku praviloma potreben dovod izgorevalnega zraka. Dimnik, ki je priključen na zidani štedilnik, mora imeti vsaj 160 mm premera z višino najmanj 4,5 metra. Točne dimenzije dimnika so sicer odvisne od velikosti in moči štedilnika. Kuhalna plošča pri sedanjem zidanem štedilniku je lahko klasična jeklena ali sodobna steklokeramična. Jeklena kuhalna plošča naj bo debela od 6 do 8 mm. Izbiramo lahko med ogrevalnimi viri elektrike, plina in tudi drv. Ravno kurjenje s poleni v kombinaciji s steklokeramično ploščo nam poda edinstveni čar ognja, ki ga preko plošče neposredno opazujemo. Možna je tudi opcija z indukcijskim ogrevanjem. Proizvajalci lahko izdelajo štedilnik v poljubnih dimenzijah in oblikah. Na ta način se ta povsem prilagodi prostoru in opremi v njem. Poleg tega nudijo različne izpopolnjene opcije štedilnikov. Lahko je na primer z vgrajenim bojlerjem s toplo vodo, grelcem za etažno ogrevanje, kombiniran štedilnik z lončeno pečjo, itd. Vse je odvisno od naših želja in potreb. Marsikdaj ob odločitvi za zidani štedilnik nastane bojazen glede zakomplicirane in dolgotrajne izdelave in njegove montaže. Vendar dandanes je bojazen temu odveč. Sedanji proizvajalci zidanih štedilnikov so se povsem podredili tržnim potrebam in praviloma nudijo kom¬pletno uslugo. Od svetovanja, načrtovanja, izdelave in montaže štedilnika.
pripravil: M.A.
