Izbira ustreznega računovodja
Zlasti v letošnjem izredno negotovem »korona« poslovnem letu vsak skrben podjetnik gotovo pazi na vsak prislužen evro, zato pa še vedno marsikdo varčuje pri svojih računovodskih storitvah. Vendar praksa je pokazala, da po večini s tem podjetnik namesto začetnih privarčevanih sredstev pozneje zaide v bistveno večje stroške zaradi napačnih poslovnih odločitev. Verjetno bolj kot kadarkoli prej sedaj velja zlato pravilo, da je dober računovodja v krizi nepogrešljiv.
Sedaj v novembru mesecu lahko že kar zatrdimo, da je letošnje leto verjetno najbolj stresno poslovno leto vse od nastanka naše države. Učinki posledic epidemije virusa COVID-19 so zamajali ne samo slovenskega, ampak celotno svetovno gospodarstvo do temeljev.
Vloga računovodje v korona času
Če smo govorili še prejšnja leta kako pomemben je dober računovodja za uspešno poslovanje kateregakoli podjetnika, je ta »fraza« še bistveno bolj pomembna v sedanjem »korona« poslovnem letu. Računovodja, ki nam bo le »suhoparno« knjižil finančne podatke in nič drugega, za naše uspešnejše poslovanje ne bo praktično nič naredil. Od sprejetja prvega predpisa v smeri zajezitve epidemije COVID-19 iz marca meseca pa vse do danes je vlada RS sprejela neštete predpise v zvezi epidemije, ki so se neprestano spreminjali. Če je neki predpis veljal še včeraj, nikakor ni nujno, da ta velja tudi danes. Če smo podjetnik, ki resno opravlja svojo dejavnost, nimamo časa, da bi vseskozi spremljali neprestano menjavanje predpisov. Pogosto pa tudi ne razumemo obsežno vsebino predpisov. In ravno tukaj se še kako lahko pokaže razlika med enim in drugim računovodjem. Nas bo računovodja vseskozi pravočasno obveščal na razumljiv način o novih predpisih iz protikoronskih zakonov, ali nas sploh ne bo obveščal? Če velja pri našem računovodju slednje dejstvo, naj s koncem letošnjega poslovnega leta resno razmislimo o njegovi zamenjavi. Poleg pravočasnega obveščanja o sprejetih predpisih bo dober računovodja nam tudi individualno razložil naše nejasnosti določene vsebine v interventnih zakonih blaženja posledic epidemije COVID-19, lahko nam bo ponudil rešitve v delovno-pravnem področju v zvezi COVID-19. Svetoval in pomagal nam bo pri pripravi potrebnih dokumentov za napotitev delavca na začasno čakanje na delo, za odreditev dela od doma, spreminjanje pogodb o zaposlitvi, odpovedi pogodb, ipd. Nadalje nam bo lahko pomagal pri vlaganju vlog za sofinanciranje plač delavcem oziroma urejal te postopke na podlagi našega pooblastila. S svetovanjem nam bo lahko pomagal glede povračila izplačanih nadomestil delavcem, ki zaradi epidemije COVID-19 začasno ne delajo. Svetoval nam bo na področju transfernih cen v času epidemije ter njenih učinkov (nova posojila med povezanimi osebami za zagotavljanje likvidnosti, kritje nastalih stroškov, ipd). Pomagal nam bo lahko pri oddaji vloge za odlog oziroma obročno plačilo davkov in pri pripravi pojasnila in ostalih dokazil za FURS za odlog plačila davka. Optimiziral nam bo lahko stroške plač, pripravil razne testne izračune kot je na primer čakanje na delo, oprostitev PIZ prispevkov in krizni dodatek. Svetoval nam bo lahko tudi glede izdelave računovodskih izkazov in analize posledic COVID-19 na poslovanje našega podjetja. Pri poslovnem svetovanju nam bo lahko pomagal zgraditi mehanizme za obvladovanje tveganja z namenom olajšanja težkih odločitev upravljanja v času krize. Z njegovo pomočjo bomo lahko preoblikovali in optimizirali proces upravljanja ter reorganizirali ustrezne človeške in finančne vire na ta način, da nevarnost krize spremenimo v poslovno priložnost.
Peti protikoronski paket
Državni zbor je sredi oktobra sprejel peti protikoronski paket ukrepov (PKP 5) za omilitev in odpravo posledic COVID-19. Nekateri ukrepi iz tega zakona se uvajajo na novo, določeni pa so že uveljavljeni ukrepi, ki se podaljšujejo. Veljavnost teh ukrepov je od začetka oktobra do konca leta, z možnostjo podaljšanja do sredine naslednjega leta. Delodajalec bo lahko uveljavljal pravico do povračila izplačanih nadomestil za čas odrejene karantene za delavca, ki mu ne bo mogel organizirati dela na domu in za delavca, ki ne bo mogel opravljati dela zaradi obveznosti varstva otrok (starih do 5 let), ki so v odrejeni karanteni. Omenjena olajšava velja tudi za otroka v osnovni šoli s prilagojenim programom in v zavodu za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter otroka, ki ima v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca. Delodajalec je dolžan v obdobju prejemanja povračila izplačanih plač delavcem izplačevati neto nadomestila plače in prispevke za vsa obvezna zavarovanja, sicer mora prejeta sredstva vrniti v celoti. Višina nadomestila plače v primeru višje sile znaša 80% povprečne mesečne plače delavca za polni delovni čas, v primeru nadomestila plače zaradi odrejene karantene pa je odvisna od vzroka za izdajo odločbe o karanteni. V tem primeru 100% nadomestilo plače pripada delavcu, ki mu je odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo v okviru opravljanja dela na delovnem mestu. 80% nadomestila povprečne mesečne plače pripada delavcu, ki je odločbo o karanteni prejel ob prihodu v Slovenijo, ob njegovem odhodu pa se je ta država nahajala na zelenem ali oranžnem seznamu ter delavcu, ki mu je bila odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo izven opravljanja dela. 50% nadomestila plače in ne manj kot 70% minimalne plače pripada delavcu, ki je odšel v državo na rdečem seznamu in je delodajalcu najmanj en dan pred odhodom predložil pisno izjavo, da odhaja v državo na rdečem seznamu zaradi smrti zakonca, zunajzakonskega partnerja, otroka, posvojenca ali otroka zakonca oz. zunajzakonskega partnerja, smrti staršev, rojstvo otroka ali vabila na sodišče. Če delavec odide v državo na rdečem seznamu in ne uveljavlja izjem, mu ne pripada nobeno nadomestilo plače. Dolžnost delavca je, da v 24-tih urah obvesti delodajalca, da je v karanteni in o razlogih zanjo. V treh delovnih dneh od prejema odločbe o karanteni mora njo posredovati delodajalcu. Ravno tako v treh delovnih dneh od nastanka razloga mora obvestiti delodajalca o odsotnosti z dela zaradi višje sile. Izplačana nadomestila plač zaradi odrejene karantene ali višje sile se povrnejo v celoti (bruto), tudi za praznik in druge dela proste dni, določene z zakonom. Vlogo je potrebno oddati na ZRSZ v 8-ih dneh od pričetka odsotnosti delavca. Na podlagi odločbe o priznanju pravice se z ZRSZ sklene pogodba o povračilu in odda zahtevek. Za delavca na čakanju na delo je delodajalec upravičen do delnega povračila v višini 80% izplačanega nadomestila plače in ne več kot 892,50 eur (bruto). Delodajalcu pripada povračilo nadomestila plače za dejansko mesečno oziroma tedensko obveznost, za prazničen in drug dela prost dan, če bi delavec na ta dan dejansko delal. Pogoj za upravičenost delnega povračila plače je vsaj 20% upad prihodkov v letu 2020 glede na leto 2019. Če delodajalec ni posloval v celotnem letu 2019 oziroma 2020, se upošteva znižanje prihodkov za več kot 20% glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 sploh ni posloval, se upošteva znižanje prihodkov za več kot 20% glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020. Delodajalec tudi ni upravičen do povračila, če ne izpolnjuje obveznih davčnih dajatev in ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge in če je nad njim uveden postopek stečaja ali se nahaja v likvidacijskem postopku. Delodajalec mora v obdobju prejemanja povračil izplačevati nadomestila plače, ne sme odrejati nadurnega dela ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju. Predhodno mora obvestiti tudi ZRSZ, če delavca pozove na delo. V obdobju prejemanja delnega povračila ne sme pričeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jih je napotil na začasno čakanje na delo. Vlogo se odda na ZRSZ v 8-ih dneh od napotitve na čakanje. ZRSZ odloči o vlogi v 15-tih dneh s sklepom Zatem se odda zahtevek. Samozaposleni podjetnik bo za nezmožnost popolnega opravljanja dejavnosti ali njenega opravljanja v manjšem obsegu zagotovljena izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka v znesku 1.100 eur za oktober, november in december 2020. Pogoj za mesečni temeljni dohodek bo upad prihodkov upravičenca v letu 2020 za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019. Delno povrnjeni izgubljeni dohodek za čas trajanja karantene in višje sile zaradi varstva otrok se samozaposlenemu podjetniku izplača v znesku 250 EUR za vsako odrejeno karanteno ali čas, ko ni zmožen opravljanja dela zaradi varstva otrok, vendar ne več kot 250 eur za 10 dni, 500 eur za 20 dni in 750 eur v enem mesecu. Dohodek se ne izplača, če je samozaposleni v istem obdobju upravičen do prejema temeljnega dohodka. Vlogo je potrebno oddati preko portala e-Davkov v 30-tih dneh po odrejeni karanteni ali razlogu za varstvo otrok in najkasneje do konca tega leta. Nakazilo se izvede do 10-tega v mesecu za vloge oddane v preteklem mesecu. Temeljni dohodek in delno povrnjen izgubljeni dohodek sta oproščena plačila vseh davkov in prispevkov (izvzema se iz davčne osnove). Po novem je delavec lahko odsoten z dela zaradi bolezni brez potrdila o upravičeni zadržanosti z dela, ki ga izda izbrani osebni zdravnik, do 3 zaporedne delovne dni na enkrat in sicer največ enkrat v celotnem letu. Ob tem je delavec dolžan delodajalca pisno ali elektronsko obvestiti prvi dan odsotnosti. V tem času ne sme opravljati pridobitne dejavnosti ali odpotovati izven kraja svojega bivanja. Delavcu pripada v višini nadomestila 80% plače v preteklem mesecu za polni delovni čas. Delodajalcu nadomestilo krije ZZZS. Vlogo je potrebno oddati na ZZZS najpozneje 3 mesecu po preteku ukrepa.
Kvaliteta naj bo pred ceno
Dejstvo je, da je pri izbiri ustreznega računovodja potrebno biti zelo previden. Razlike med kvaliteto in kvantiteto so pri računovodski panogi zelo velike. Pri izbiri servisa raje kot na ceno glejmo na usposobljenost in strokovnost zaposlenih, ki nam bodo zaradi neprestanega izobraževanja in poznavanja zakonodaje zagotovili kakovostne, celovite in raznovrstne storitve. Upoštevajmo tudi njihove reference, prilagodljivost, individualni pristop, komunikacijo in način obveščanja strank o zakonskih spremembah. Ker je konkurenca servisov ogromna, nekateri cene svojih storitev spuščajo v minimum ali še pod to mejo. Na ta način ponujajo privlačne cene paketov. Ob tem pa naj bomo pozorni kaj ti paketi vsebujejo. Namreč zgodi se lahko, da nam bo servis pozneje dodatno zaračunaval ne samo zaključni letni obračun, temveč vsako banalno malenkost, kot je npr. arhiviranje, faksiranje, itd. Pomembno je, da v ponudbi servisa preberemo ne samo velik ampak tudi droben obstranski tisk. Cene računovodskih storitev so med servisi zelo različne. Za isti obseg dela bomo pri določenem servisu lahko plačali večkratni količnik v primerjavi z drugim servisom. Pomembno je, da se prepričamo kaj nam servis vse nudi za določeno ceno. Je v pavšalno ceno všteto le golo knjigovodstvo ali tudi dodatne storitve kot je predvsem davčno svetovanje, priprava poslovnih načrtov ali dokumentacije za pridobitev nepovratnih sredstev, kadrovske storitve, ipd. Pri izbiri sumljivo poceni računovodskega servisa naj bomo pazljivi. Obenem pa visoka cena storitve še ne zagotavlja kakovosti.
E-računovodstvo
V sedanjem visoko tehnološkem času je že kar nujnost, da je računovodja opremljen s sodobno programsko opremo. Med nami in računovodjem bo preko spletne povezave s tem bistveno lažje, enostavnejše in hitrejše sodelovanje. Pri računovodskih servisih se vse bolj uveljavlja tudi spletno računovodstvo oziroma tako imenovano e-računovodstvo. To je sicer sodoben in cenovno ugoden način vodenja računovodstva, ki je marsikdaj tudi osnovno komunikacijsko sredstvo med nami in računovodjem. Na uporabo dobimo vso potrebno programsko opremo, iz katere izstavljamo različne dokumente (račune, predračune, dobavnice, odpise, ipd). Njih izpisujemo ali pošiljamo po elektronski pošti. V programsko opremo vnašamo oziroma skeniramo tudi prejete račune, plačila in ostale podatke. Po dogovoru z računovodjem lahko tudi on skenira prejete naše dokumente. S tem je vsa originalna papirna dokumentacija shranjena na strežniku v elektronski obliki in urejena tako, da so razvidne povezave med dokumenti. Na ta način imamo mi in naš računovodja hkratni vpogled v isto bazo podatkov. Posledično s tem je zagotovljena maksimalna ažurnost poslovnih informacij, popolna njihova preglednost, bistveno izboljšana pa je tudi optimizacija poslovanja našega podjetja. S tem imamo z računovodjem vedno popolnoma usklajene računovodske podatke. Do baze podatkov lahko z elektronskim certifikatom mi ali računovodja dostopamo kadarkoli in kjerkoli. Za elektronsko varnost podatkov je poskrbljeno s požarnimi zidovi, različnimi gesli in šiframi. Bolj kot na osebnih ali prenosnih računalnikih, ki so lahko tarče kraje ali mehanskih poškodb, so podatki bolj varni na varovanih strežnikih. Ker se z e-računovodstvom zmanjša količina dela, potrebnega za spremljanje zahtevanih računovodskih in davčnih evidenc, je takšna storitev praviloma cenejša od klasičnega papirnega računovodstva. V elektronski arhiv dokumentacije imamo tudi bistveno lažji in hitrejši vpogled kot brskanje v goro arhivirane papirne dokumentacije.
Izobrazba in izkušnje računovodje
Da je računovodski servis dovolj kakovosten, je zelo pomembno, da se njegovi uslužbenci stalno izobražujejo na seminarjih in so vseskozi seznanjeni z vsemi novostmi zakonodaje, ki so objavljene v Uradnem listu. Ker se zakoni ter mednarodni in slovenski računovodski standardi neprestano spreminjajo, bo le tako servis vedno v koraku z zakonodajnimi spremembami. Zadostna in ustrezna izobrazba zaposlenih v računovodskem servisu je tudi eden izmed meril izbire. Žal je pri nas še vedno veliko računovodskih servisov, ki nimajo zadostnega znanja in izkušenj iz računovodstva in poznavanja davkov. Izkušenost oziroma dolgoletna tradicija računovodskega servisa sicer še zdaleč ni najbolj pomembna prioriteta pri izbiri, vendar z večletnim delovanjem servisa so si zaposleni v njem gotovo nabrali številne izkušnje in znanje. Posledično z večjo izkušenostjo so tudi reference in ugled servisa praviloma na visoki ravni. Če servisu zaupajo poznana in ugledna podjetja, je že dokaz več, da servis kakovostno opravlja svojo nalogo. Z namenom izboljšanja kakovosti računovodske panoge v Sloveniji delujeta Slovenski inštitut za revizijo (SIR) in Zbornica računovodskih servisov (ZRS). Ti dve inštituciji nudita različne programe strokovnega usposabljanja, s katerimi si računovodski servis pridobi ustrezen certifikat. Za računovodje sicer pridobitev takšnih certifikatov ni zakonsko obvezna. So pa vsekakor pomemben dokaz o strokovnosti računovodje. Leta 2014 je Zbornica računovodskih servisov sprejela tako imenovani Standard izvajalcev računovodskih storitev. Ta predpisuje, da mora računovodski servis imeti vsaj enega zaposlenega računovodja z opravljenim strokovnim izpitom, ki ga opravi na Slovenskem inštitutu za revizijo ali na Zbornici računovodskih servisov. Lahko ima tudi priznan izpit po ACCA. Omenjeni standard predpisuje računovodskemu servisu tudi nekatere obvezne dejavnosti kot so varovanje osebnih podatkov, različni nadzori, arhiviranje podatkov, ipd. Poleg tega računovodje vzpodbuja k stalnemu izobraževanju in zavarovanju poklicne odgovornosti. Standard sicer ni zakonsko zavezujoč, vendar so ga podprle Finančna uprava, AJPES, Združenje bank Slovenije, Banka Slovenije in nekatere poslovne banke. Na ta način je standard pridobil svojo večjo vrednost. V letu 2017 je bil s strani zveze računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije (zveza RFR) vzpostavljen Register računovodske poklicne skupine in sistem certificiranja knjigovodij in računovodij. Podatki registra so javno in brezplačno objavljeni na spletni strani www.oprps.org/register. V njem so navedene osebe z dodeljenim veljavnim strokovnim nazivom v računovodski poklicni skupini, ki je lahko: knjigovodja, računovodja, certificirani računovodja in certificirani računovodja specialist. V register se lahko vpišejo le tisti posamezniki, ki izpolnjujejo pogoje Pravilnika o pridobitvi in ohranjanju strokovnih nazivov v računovodski poklicni skupini. Namen registra je uveljavljanje preglednih meril in pogojev za opravljanje računovodskega poklica pri nas. Javnosti naj bi bilo s tem na enostaven in jasen način predstavljena izbira strokovnega oziroma dovolj kakovostnega računovodja, ki je dovolj dobro usposobljen za svoje delo.
Komunikacija in velikost servisa
Visok nivo znanja računovodje pa še vedno ne bo zadostil, če ne bo uspešnega sodelovanja med nami in računovodskim servisom. Torej zelo pomembna je medsebojna dobra komunikacija oziroma individualen pristop servisa k stranki. Komunikacija mora biti redna in odkrita. Le tako bomo marsikateri problem skupno rešili še pred posledico morebitne napačne poslovne odločitve. Če bo naš izbrani računovodski servis fleksibilen in bo dovolj seznanjen z našim poslovanjem, bo lahko poleg osnovnih knjigovodskih storitev nudil tudi podrobnejša poročila, finančne analize in kazalnike ter računovodsko načrtovanje. Svetoval nam bo na področju računovodstva in davkov. S tem pa bodo za nas poslovne odločitve bistveno lažje in bolj premišljene. Velikost računovodskega servisa oziroma njegov kadrovski potencial niti ni tako pomemben argument izbire. Tako velik kot majhen računovodski servis imata vsak svoje prednosti in slabosti. Večji servis ima načeloma več znanja in izkušenj (kar pa ni nujno). Zaradi večjega kadrovskega potenciala ima ponavadi obširnejšo ponudbo, ki zajema tudi pripravo poslovnih načrtov in ostale dokumentacije, računanje različnih finančnih pokazateljev poslovanja, ipd. Hkrati pa ima večji servis običajno višjo ceno storitve in slabšo komunikacijo s stranko. Manjši računovodski servis, v katerem je zaposlen le nosilec dejavnosti in mogoče še en delavec, ima načeloma bolj oseben dostop in je s tem lažje bolj fleksibilen v primerjavi z velikim računovodskim podjetjem.
Davčne blagajne
Za izdajo gotovinskega računa lahko uporabljamo katerokoli elektronsko napravo, ki je za to usposobljena in ima dostop do spleta ter preko njega do informacijskega sistema finančne uprave. To je lahko tudi navaden osebni računalnik, tablični računalnik ali pametni telefon. Če bomo poslovanje opravljali v nepremičnem poslovnem prostoru, je za to primeren PC računalnik ali prenosnik, na terenu pa mobilna naprava kot je tablica ali pametni telefon. Izberemo naj takšno davčno blagajno, ki bo kar se da optimalno primerna za naše poslovanje. Poleg prej omenjenega mesta uporabe blagajne, je njena izbira odvisna tudi od tega kakšno programsko opremo že imamo in koliko računov bomo na mesec izdali. Vsekakor pa mora biti programska oprema skladna z zakonodajo. Ponudnik blagajne mora zagotavljati, da se bodo tudi vse nadaljnje zakonske spremembe pravočasno upoštevale v programu. Upravljanje s programom naj bo čim bolj enostavno, da se njega lahko hitro privadijo tudi nevešči uporabniki elektronskih naprav. Pomembno je še, da ponudnik zagotavlja hitro in učinkovito podporo svojemu programu. In to tudi po daljšem času naše uporabe njegove programske opreme. Prenos podatkov iz davčne blagajne do našega računovodje naj bo omogočeno čim bolj enostavno in hitro. Kar pomeni, da naj bo po elektronski poti. Pri ponudniku naj tudi preverimo, če ponujena cena blagajne zajema vse storitve v zvezi s tem. Torej ne samo programsko opremo, ampak tudi njeno namestitev, inštrukcije o uporabi programa, njegovo vzdrževanje in podporo, ipd. Od začetka leta 2014 sedanja tehnologija omogoča, da določene programske aplikacije, vključno z davčnimi blagajnami, delujejo na »cloud« oziroma »oblak« tehnologiji. To pomeni, da se vse podatke namesto na trdem disku računalnika shranjujejo na spletu oziroma v oblaku. Prednost tega je bistveno večja varnost podatkov, saj se trdi disk kaj hitro lahko pokvari. Tudi v primeru izgube ali okvare davčne blagajne so podatki varno shranjeni na spletu. Do podatkov lahko dostopamo kjerkoli in kadarkoli. Potrebna je le spletna povezava in naprava, ki omogoča brskanje po spletu. Vsekakor je torej priporočljivo izbrati davčno blagajno, ki omogoča shranjevanje podatkov v oblaku. Za funkcioniranje davčne blagajne je potrebna ustrezna programska oprema, katere strošek je do 300 evrov. Ta strošek moramo kriti mi sami. Ponudniki davčnih blagajn nudijo tudi njihov najem za različno časovno obdobje. Če naš posel ni sezonski in je skozi celo leto enakomerno porazdeljen, bo za nas najbolj ugoden zakup letnega najema blagajne. V primeru našega občasnega sezonskega posla se naj pri ponudniku pozanimamo o možnosti mesečnega najema ali paketnega za nekaj mesecev. Ob tem je pomembno tudi kakšen je znesek stroškov, ko je blagajna v mirovanju. Če smo mali zavezanec, ki izdamo le nekaj računov na dan, lahko izdamo račun le s pomočjo aplikacije, ki je na spletnem portalu eDavki. Aplikacija, ki je podobna tiskani knjigi vezanih računov izpiše račun, mi ga pa natisnemo in izročimo stranki. Z globo 1.200 do 10.000 eurov se kaznuje odgovorno osebo pravne osebe ali odgovorno osebo samostojnega podjetnika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost. Za gospodarske družbe pa višina kazni znaša lahko tudi do 150.000 evrov. Nadzor nad izdanimi računi poteka tako prek finančne uprave kot tudi prek kupca. Kupec blaga oziroma prejemnik storitve tako mora prevzeti račun in ga zadržati neposredno po odhodu iz poslovnega prostora ter ga na zahtevo predložiti pooblaščeni osebi, sicer je lahko kaznovan z globo 40 evrov.
Upravljanje terjatev
Letošnje izredno neugodno leto za podjetništvo je na marsikaterega slovenskega podjetnika neposredno vplivalo s problemom plačilne discipline njegovih upnikov. Če so bili nekateri kupci še leto nazaj redni plačniki, v letošnjem kriznem letu praviloma drastično zamujajo s poravnavo dolga. Poleg tega sedanja gospodarska situacija podjetnika prisiljuje, da izstavlja račune z vse daljšim odloženim rokom plačila. Dosedanja praksa pa nedvoumno dokazuje, da se s časom trajanja neplačila od izstavitve fakture sorazmerno povečuje možnost neplačila dolga. Ker mi kot podjetnik oziroma upnik ne dobimo pravočasno poravnanih svojih terjatev, imamo v njih ujeta svoja denarna sredstva, ki jih pa nujno rabimo za svoje nadaljno normalno poslovanje v smislu plačil naših obveznosti do dobaviteljev in zaposlenih, plačila davčnih obveznosti, ipd. In s tem se seveda ujamemo v začarani krog. Zaradi tega je ključnega pomena za dovolj uspešno poslovanje vsakega podjetja njegovo dovolj uspešno upravljanje terjatev. Slednje sicer pomeni obvladovanje vseh odprtih zapadlih in tudi nezapadlih terjatev, s katerimi razpolaga podjetnik. Le na ta način si bo zagotovil finančno stabilnost in maksimalno poplačilo svojih zapadlih terjatev. Kot prvo pa je za uspešno finančno poslovanje pomembna preventiva v obliki preverjanja bonitetne ocene kupca. Takšna kontrola bi morala biti vsakemu podjetniku obvezna naloga pred sklenitvijo kakršnegakoli večjega poslovnega odnosa. Za preverjanje bonitetne ocene kupca je nam potrebnih le nekaj minut časa, da preverimo boniteto podjetja, morebitne blokade njegovih računov in ostale njegove finančne podatke, ki predstavljajo merilo njegove uspešnosti. Vsi ti podatki so prosto dostopni na spletu. S takšnim preventivnim korakom bomo že na začetku najverjetneje preprečili večje zamude s poplačili naših izdanih faktur. Če se nam kljub temu pojavijo zapadle terjatve do kupcev, je pomembno, da čim prej pričnemo s pravilnimi aktivnostmi v cilju uspešnega poplačila terjatev. V te aktivnosti se šteje predsodni postopek izterjave oziroma pravočasno in redno opominjanje dolžnikov za poplačilo dolga. Če to ne uspe, nam ostane še postopek izterjave dolga na sodišču. Vendar s časom se nam bo kaj lahko pričelo nabirati vse več in več zapadlih terjatev, ki jih pa sami praviloma ne bomo več zmožni uspešno upravljati. Zaradi prevelikega obsega dela z upravljanjem terjatev ne bomo imeli dovolj časa za normalno poslovanje našega podjetja. Ker nismo specializirani za upravljanje terjatev, verjetno ne bomo z dovolj ustreznimi in učinkoviti prijemi dolžnika primorali k poplačilu dolga. V tem primeru bo najboljša rešitev najem specializiranega upravljalca terjatev. Z večanjem problema plačilne nediscipline v Sloveniji je posledično s tem na trgu kar nekaj profesionaliziranih upravljalcev terjatev. S celovitim upravljanjem naših terjatev lahko takšen izvajalec nas učinkovito časovno razbremeni in seveda pomaga k poplačilu naših terjatev. S tem se lahko bolj učinkovito posvetimo svojim poslom namesto našim terjatvam. Specializirani upravljalec terjatev seveda bistveno bolje pozna pravilne in dovolj učinkovite prijeme načinov izterjave kot mi laik in s tem hitreje izterja dolg. Ker je upravljanje terjatev njegova osnovna dejavnost, ima specializirano znanje, kadre in tehnologijo. Poleg tega je izterjava učinkovitejša, če pri tem nastopi neka tretja oseba kot dobavitelj dolžnika. Dokaz o smiselnosti najema upravljalca terjatev je tudi podatek, da velika večina upravljalcev doseže več kot 90% uspešnost vseh plačanih primerov pri izterjavi dolgov rešenih izven sodišča. Najem upravljalca terjatev seveda tudi nekaj stane. Ker se stroški izterjave lahko zelo razlikujejo od enega do drugega primera, je upravljalcu težko določiti pavšalno ceno storitve. Mogoče bo najboljša rešitev, če se z upravljalcem dogovorimo, da v primeru uspešne izterjave oziroma poravnave dolga na naš račun prejme provizijo v obliki določenega odstotka od zneska terjane glavnice in zamudnih obresti. Tako smo s tem mi zavarovani pri dodatnih stroških v primeru neuspešne njihove predsodne izterjave. V javnosti je pogosto mišljenje, da se upravljalca terjatev splača najeti le večjemu podjetju, kar pa ni res. Neplačani računi ravno tako, če ne še bolj prizadenejo tudi srednja in mikro podjetja. Kolikor manjše je podjetje, toliko manj je razpoložljivega kadra za upravljanje predsodnih terjatev. Če je upravljalec prilagodljiv, bo brez problema sodeloval tudi s samozaposlenim podjetnikom. Če je naša terjatev vezana na podjetje v tujini, naj izberemo upravljalca, ki opravlja tudi mednarodne terjatve. Najprej z izbranim upravljalcem terjatev podpišemo pogodbo o poslovnem sodelovanju. Med upravljalci se načini sodelovanja z naročnikom in postopki njihovih predsodnih izterjav nekoliko razlikujejo, vendar so v osnovi več ali manj isti. Upravljalcu predamo kopije neplačanih računov naših kupcev in njihove kontaktne podatke, v kolikor razpolagamo z njimi. S tem se naša naloga glede upravljanja terjatev konča in jo nadaljuje naš pooblaščeni upravljalec. Upravljalec najprej s pomočjo svojih specializiranih programov podrobno preveri uspešnost poslovanja dolžnika, ki ga je prejel v obravnavo. Odvisno od načina dela upravljalca, ta zatem najprej kontaktira po telefonu dolžnika ali mu pošlje pisni opomin. Preko telefona dolžnika najprej opomni za plačilo terjatve in se skuša z njim dogovoriti za datum realizacije. Če dolžnik ne poravna dolga v obljubljenem terminu, takoj zatem upravljalec preko telefona zopet pozove dolžnika k poravnavi dolga. Če kljub večkratnim telefonskim pozivom dolžnik ne poravna svojih obveznosti, upravljalec pošlje po pošti pisni opomin. V primeru ponovne neodzivnosti dolžnika, upravljalec po tednu dni ponovno pošlje pisni opomin. Pisne opomine praviloma pošilja po klasični pošti, lahko tudi v kombinaciji z elektronsko pošto ali SMS sporočili. Ob tem pogosto stopnjuje pritisk na dolžnika, kot je na primer pošiljanje odvetniškega opomina s strani odvetnika, kar naj bi ustvarilo maksimalno resnost namere izterjave dolga. Ob vsem tem je pomembno, da upravljalec profesionalno izvaja postopek predsodne izterjave na takšen način, da ne poslabša odnosa med nami in našim kupcem – dolžnikom, s katerim želimo še sodelovati. Upravljalcu mora biti primarni pomen varovanje ugleda naših strank, zato mora narediti vse, da bi s človeških in profesionalnim pristopom k dolžniku uspel najti rešitev in ne bi ogrozil morebitnih nadaljnih naših poslovnih odnosov. Zato je pomembno, da upravljalec še pred pričetkom postopka načrt izterjave uskladi z našimi željami glede na morebitne specifike posameznega dolžnika. Strokoven in uspešen upravljalec terjatev nam bo na dogovorjeno obdobje redno pošiljal informacije glede aktivnosti vseh primerov izterjav, ki smo mu jih predali. Tako bomo z njimi vseskozi seznanjeni in bomo lažje načrtovali nadaljne aktivnosti. Določeni upravljalci preko spleta omogočajo tudi 24-urni vpogled v stanje aktivnosti naših predanih primerov. V primeru, da večkratni telefonski in pisni pozivi k poplačilu terjatev niso uspešni, je še druga možnost v sodni izterjavi. Vendar v tem primeru moramo vedeti, da bo sodni postopek lahko dolgotrajen in drag, ki ne bo nujno zagotavljal poplačila naše terjatve. Najprej mora upravljalec skrbno pregledati vso dokumentacijo v zvezi predloga sodne poravnave dolga. Mi mu predamo kopije izdanih neplačanih računov, morebitne naročilnice, razna morebitna potrdila dobave blaga ali opravljenih naših storitve s strani dolžnika. Skratka predamo mu vse dokumente, ki karkoli dokazujejo upravičenost izdaje naših faktur. Upravljalec preveri boniteto poslovanja dolžnika in na podlagi omenjenih prejetih dokumentov, višine dolgovane glavnice in časa trajanja terjatve skupaj s svojimi pravnimi strokovnjaki nam poda mnenje o smiselnosti pričetka sodne izvršbe. Pomembno je, da ta postopek sprožimo zgolj v primeru, da obstaja realna izterljivost terjatve. Ena od možnosti zmanjšanja naših terjatev je tudi njihov odkup. Naše nezapadle terjatve do kupcev lahko v zameno za takojšnje izplačilo ponudimo v odkup pooblaščenemu podjetju, ki se ukvarja z odkupom terjatev. S tem maksimalno hitro pretvorimo terjatve v likvidna denarna sredstva in si zagotovimo nemoten finančni pretok brez dolgotrajnega čakanja na prilive. Provizija, ki jo pri tem vzame pooblaščeno podjetje, je odvisna od vsakega posamičnega primera. Postopek odkupa terjatve poteka po naslednjem zaporedju. Po prodaji blaga ali opravljene storitve kupcu izdamo račun. Izdani račun posredujemo še pooblaščenemu podjetju za odkup terjatev. Na podlagi prejetega računa to podjetje pripravi pogodbo o odkupu terjatev in odstopno izjavo za dolžnika oziroma našega kupca. Zatem to pooblaščeno podjetje odkupi terjatev ter nam na podlagi odstopljenega računa takoj izplača denarna sredstva, zmanjšana za dogovorjeno provizijo. Ob zapadlosti računa pa njega dolžnik poravna pooblaščenemu podjetju za odkup terjatev. Odkup terjatev pa ni mogoč le pri nezapadlih fakturah, ampak je možen tudi pri zapadlih terjatvah. Običajno velja to za terjatve, katerih zapadlost ne presega 90 dni. Odkup zapadlih terjatev bo za nas dobrodošla, če imamo za svoje kupce dolge plačilne roke ali želimo občasno financirati svoje poslovanje na podlagi bonitetno ustreznih terjatev. Obstaja tudi možnost odkupa preko verižne kompenzacije, kjer pooblaščeno podjetje za nas poišče verigo preko kupcev našega dolžnika.
Uveljavljanje odškodnine.
Čeprav precej z drugačnega vidika, med finančne storitve lahko uvrščamo tudi uveljavljanje odškodnine. Torej, če smo utrpeli škodo, pa zanjo nismo odgovorni, ali vsaj ne v celoti, lahko zahtevamo od povzročitelja škode temu primerno odškodnino. Kot prvo moramo vedeti, da sta odškodnina in zavarovalnina dva različna pojma. Slednja pomeni izplačilo vnaprej dogovorjene zavarovalne vsote na podlagi sklenjenega lastnega zavarovanja v primeru poškodbe (nezgodno in življenjsko zavarovanje). Višina zavarovalnine oziroma zavarovalne vsote je odvisna od višine premije, katero smo plačali ob dogovoru zavarovanja. Pri izplačilu zavarovalnine se zavarovalnica zaveže, da bo v primeru škode, katera se zgodi v zvezi z zavarovanim primerom, izplačala vnaprej dogovorjen in določen znesek. V največ primerih pa je odškodnina denarna odmera, ki jo kot nadomestilo za povračilo škode prejme oškodovanec. Odvisno od škodnega primera sta lahko dve vrsti škode, ki jo utrpi oškodovanec. To je materialna ali nematerialna škoda. Med materialno oziroma premoženjsko škodo se šteje poškodovano ali uničeno premoženje ali materialna dobrina. Poleg tega se med materialno škodo uvršča tudi preprečitev povečanja premoženja (izgubljeni dobiček). Pri višini izgubljenega dobička se upošteva dobiček, katerega bi bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na okoliščine in glede na dosedanji doprinos dobička. V primeru nastanka materialne škode je možno vzpostaviti stanje kakršno bi bilo, če do nezgode ne bi prišlo. Z drugimi besedami to povedano pomeni, da je mogoče nastalo škodo v celoti povrniti. Ob tem niti ni nujno, da je odškodnina denarna. Gre se le za to, da se vzpostavi stanje, kakršno bi bilo, če do nesreče ne bi prišlo. Razen, če zakon ne odreja drugače, se povračilo škode odmerja po višini ovrednotenja na dan izdaje sodne odločbe in ne prej. Druga vrsta škode je lahko nematerialna oziroma škoda, ki jo oškodovanec utrpi na nepremoženjskem področju. Med njo se uvrščajo telesne poškodbe in telesne bolečine. Telesna poškodba je lahko zlom, zvin, nateg, ureznina, udarnina in podobne manjše ali hujše poškodbe telesa. Za telesno bolečino se smatra predvsem duševno bolečino, ki jo je oškodovanec utrpel zaradi povzročene nesreče. To je lahko strah, zrušena čast in ugled, smrt ali težka invalidnost bližnjega, okrnitev svobode ali druge osebnostne pravice, zmanjšana telesna aktivnost, skaženost, ipd. Poleg tega se za telesno bolečino priznavajo tudi nevšečnosti zaradi zdravljenja (bolečine zaradi zdravljenja, vožnje in čakanje na zdravljenje). Z razliko od materialne je pri nematerialni škodi nemogoča vzpostavitev prvotnega stanja. Zaradi tega se v tem primeru smatra denarna odškodnina za oškodovanca le kot zadoščenje, ki naj bi omililo njegove nastale težave zaradi škode. Pri takšni odškodnini je v pogostih primerih težko denarno ovrednotiti psihično in fizično trpljenje oškodovanca. Namreč telesne in duševne bolečine marsikdaj pri oškodovancu ostanejo do njegove smrti. Da je oškodovanec upravičen do nematerialne škode, je pogoj, da stopnja telesnih poškodb oziroma duševnih bolečin to opravičujejo. Če ima na primer oškodovanec le manjšo površinsko rano, katera se je hitro zacelila, oškodovanec po vsej verjetnosti ne bo upravičen do odškodnine. Poleg tega, da lahko odškodnino zahteva vsak, ki je utrpel škodo, pa zanjo ni odgovoren, lahko njo zahteva tudi tisti posameznik, ki je sicer sam kriv za škodo, vendar ima sklenjeno ustrezno zavarovanje. V primeru prometne nesreče je to na primer zavarovanje AO plus. Do odškodnine so v primeru smrti bližnjega upravičeni ožji družinski člani pokojnika (partner, otroci in starši). V nekaterih primerih pa lahko tudi bratje, sestre in stari starši. Najbolj pogosti primeri uveljavljanja odškodnine so v prometnih nesrečah, niso pa redki primeri tudi na delovnem mestu ali na javnih mestih. Primer odškodnine je lahko na primer napad psa, poškodba povzročena s strani policistov, strokovna napaka zdravnika, zastrupitev v restavraciji, ipd. Višina denarne odškodnine je odvisna tudi od ravnanja oškodovanca takoj po nastali mu škodi. Zato je pomembno, da oškodovanec čim prej stopi v kontakt z ustreznim strokovnjakom v zvezi z odškodninami. Za to so usposobljena predvsem nekatera specializirana podjetja, ki se ukvarjajo z izterjavo odškodnin. Odškodnino sicer lahko uveljavlja tudi sam oškodovanec, vendar bo po vsej verjetnosti izterjal manjši znesek odškodnine kot bi jo sicer s strokovno pomočjo. Predvsem pri prometnih nesrečah pogosto nastane razkorak med zavarovalnico, katera želi izplačati čim manj in oškodovancem, ki želi čim večjo odškodnino. V tem primeru bo pogajanje strokovne osebe z predstavnikom zavarovalnice verjetno bolj uspešna kot če se pogaja laični oškodovanec. Praviloma odškodninsko podjetje (posrednik uveljavljanja odškodnine) od oškodovanca ne zahteva nobenih predplačil ali akontacij, dokler se odškodninski primer ne konča, oziroma oškodovanec ne prejme odškodnine. Da bo uveljavljanje odškodnine dovolj uspešna, je seveda pomembna tudi pravilna izbira odškodninskega podjetja. Izbira se naj predvsem med podjetjem, ki so izključno specializirana za uveljavljanje odškodnin za najrazličnejše vrste škod. Namreč veliko odvetniških družb se prednostno ukvarja z kazenskim in ostalim pravom, le dopolnilno pa opravljajo uveljavljanje odškodnin. Obstaja pa tudi med odškodninskimi družbami razlika v načinu poslovanja, saj nekatere ponujajo svojim strankam svetovanja že takoj ob nezgodi in jih z nasveti vodijo skozi postopek uveljavljanja odškodnine. Posledično imamo zaradi nesreče manj nevšečnosti in težav, zdravljenje je bolj aktivno in kvalitetno, kar se pa vse skupaj občuti pri višini odškodnine, ki nam je na koncu priznana. Zato je priporočljivo, da se pri izbiri odškodninske družbe, odločimo za tisto, ki nam za naš denar ponuja najbolj strokovno svetovanje. Oškodovanec lahko prične uveljavljat odškodnino takoj, ko je znana škoda. To pomeni; od časa, ko je zdravljenje zaključeno in so se posledice poškodbe umirile oziroma ustalile.. Pravica do zahtevanja odškodnine zastara v roku treh let. Ta rok se šteje od zaključka zdravljenja in ne od nastanka nezgode. V izjemnih primerih je odškodnino možno uveljavljati tudi v roku petih let. V primeru smrti bližnjega je odškodnino mogoče uveljavljati takoj. Celoten postopek uveljavljanja odškodnine poteka po naslednjem zaporedju. Takoj po kontaktu med oškodovancem in odškodninskim podjetjem sledi sestanek in individualno svetovanje oškodovancu. Oškodovanec dostavi vso dokumentacijo, ki je potrebna za uspešno izpeljavo zahtevka. Odškodninsko podjetje pripravi odškodninski zahtevek, katerega pošlje zavezancu za izplačilo odškodnine. Zatem sledijo med zavezancem za izplačilo odškodnine in odškodninskim podjetjem pogajanja o višini izplačila odškodnine. Potreben čas do izplačila odškodnine je odvisen od zapletenosti primera ter seveda od pogajalčevih zmožnostih.
pripravil: M.A.
