Brezplačna revija za ureditev bivalne okolice

Udoben počitek

Postelja in sedežna garnitura sta tista pohištvena elementa, ki sta namenjena izključno počitku. Zato morata biti predvsem dovolj udobna. Poleg udobja je seveda pomembna njihova kakovost. S tem je življenjska doba tako postelje kot sedežne garniture odvisna predvsem od uporabljenih materialov in kakovosti izdelave.

Postelja je osrednji in glavni element pohištva v spalnici. Precej malo znana je ugotovitev, da je za celo vrsto naših zdravstvenih in psihičnih težav kriv slab spanec. Krivdo za pomanjkanje spanca pa največkrat nosi nepravilno ali premalo kakovostno ležišče. Medtem, ko se na zahodu že nekaj časa zavedajo pomena dobrega spanja in s tem splošnega boljšega počutja, pri nas postelji še vedno dajemo premalo poudarka.

Kakšna je dobra postelja?

Za dober nočni počitek je zelo pomemben pravilen položaj telesa med spanjem. Nepravilna drža telesa v postelji lahko zaradi neprestane napetosti v vratnih vretencih pripelje do glavobolov. Današnja že kar sodobna zdravstvena tegoba je bolečina v križu. Največkrat pride do tega ravno zaradi nepravilne lege telesa, ko nam ležišče nepravilno podpira telo. Za zdravo ležanje je pomemben ustrezen položaj hrbtenice, kar pomeni, da je enakomerna razporeditev obremenitve prek vseh vretenc. Ta omogoča naraven in sproščen ležalni položaj oziroma ergonomsko pravilno ležanje. Če ležišče ne razbremeni pritiskov delov telesa na ležalni površini (to se dogaja na pretrdih ležiščih), povečane obremenitve ovirajo pretok krvi, uporabnik postane zaradi neudobja nemiren in se mora pogosto obračati. Dolgoročno pa lahko takšna dolgotrajna obremenitev privede do kroničnih obolenj hrbtenice. Če so namreč nekatera naša vretenca dalj časa preobremenjena, jih tudi pozneje z dovodom hranil ne bomo mogli nič več regenerirati. Zelo slabo uslugo naši hrbtenici bomo naredili tudi na premehkem ležišču. Ta namreč povzroča napetosti v mišicah, povešanje hrbtenice in nenaravno gnetenje vretenc. V obeh primerih pa govorimo o nemirnem spancu zaradi slabega posteljnega sistema. Danes velja, da je dober le tisti posteljni sistem, ki daje dobro oporo telesu in omogoči enakomerno porazdeljene nizke obremenitve. Pot do dobrega spanja je ergonomsko pravilno ležanje.

Sestava postelje

Sama postelja je sestavljena iz posteljnega okvirja, posteljnega vložka, ležišča, vzglavnika in prevleke. Če postelje stojijo na nogah, so s tem bolj praktične glede čiščenja, predvsem so pa bolj zračne.
Med posteljnimi ogrodji v veliki meri prevladuje les, vendar so že nekaj časa modne tudi kovinske ali oblazinjene postelje. Takšne vrste postelj podajo prostoru predvsem občutek unikatnega in nestandardnega videza.
Danes dobimo na trgu že zelo veliko različnih zanimivih oblik postelj, ki lahko postanejo zelo pomemben dekorativni del naše spalnice. Ob tem ne smemo pozabiti, da moramo postelji podrediti tudi ostali del opreme v spalnici kot so garderobne omare, nočne omarice, zavese, itd. Poleg oblike in videza posteljnega ogrodja je seveda pomembna tudi njegova kakovost, trpežnost in možnost enostavnega vzdrževanja.
Pri izbiri nove postelje je pomembna njena pravilna velikost. Priporoča se, da je postelja vsaj za slabih 10% daljša od telesne višine in široka za eno osebo vsaj 80 centimetrov. Zaradi bolj udobnega vstajanja pa naj bo visoka okoli 50 centimetrov.

Posteljno dno

Posteljno dno ali kot ga nekateri imenujejo tudi posteljni vložek, je nekakšen temelj oziroma podlaga našega ležišča. Nekdaj se je množično uporabljala iverica. Zaradi neposrednega stika med ploščo in vzmetnico ni prihajalo do zadostnega zračenja, na vlažnem ležišču pa so se razvile plesni, kar je bistveno skrajšalo življenjsko dobo ležišča.
Obvezen del sedanjega posteljnega sistema je posteljni vložek iz lesenih prožnih letvic, ki so vpete v lesen ali kovinski okvir. Letvice so pripete na gibljive vzmetne kape iz termoplastičnih elastomerov. Današnje izpopolnjene izvedbe nam omogočajo celo samostojno prilagajanje trdote v ledvenem delu in nam nudijo možnost ročne ali električne nastavitve upogljivosti posteljnega dna.

Posteljno ležišče

Za zdravo spanje je zelo pomemben del postelje njeno ležišče. Z iznajdbo novih materialov in njegovih kombinacij se je na tržišču pojavila prava revolucija novih ležišč. Med vsemi različnimi ponudniki pa se danes potrošnik res težko znajde. Predvsem mora pri iskanju imeti potrpežljivost in dovolj veliko radovednost, da vpraša ponudnike ležišč res o vsem, kar ga zanima glede ležišča. Zlato pravilo je, da se odpravimo na ogled in preizkušanje v več različnih salonov in ne k prvemu najbližjemu ponudniku, saj bomo lahko že s tem v marsikaterem primeru zlahka privarčevali in izbrali res sebi namenjeno ležišče. V salonu naj nam ne bo nerodno preizkusiti postelje, saj navsezadnje to trgovci pričakujejo. Vsaj za deset minut naj se uležemo na posteljo, da dobimo tisti pravi občutek za ustrezno ležišče.
Običajno se izbira postelj ustavi pri ceni, ravno tukaj pa največkrat storimo napako. Dokler se ne bomo zavedali, da v postelji preživimo več kot tretjino svojega življenja in je zato kakovost ležišča absolutno pred njegovo ceno, ne bomo izbrali dovolj dobrega posteljnega sistema.
Ob izbiri ustreznega ležišča se nam običajno pojavi množica vprašanj kot na primer: Naj bo vložek mehak ali trd, iz kakšnega materiala je najbolj primeren, ali vpija vlago, kolikšna je njegova življenjska doba, ali je zdrav za organizem, naj bo za zakonsko posteljo enojen ali dvojen, itd. Odgovore na takšna vprašanja si moramo seveda pridobiti pred nakupom ležišča, saj bomo sicer s svojim spancem močno razočarani. Za dovolj dober spanec je med najbolj pomembnimi trdota ležišča. Kot prvo si moramo odpraviti tradicionalno mnenje, da je edino zdravo ležišče trdo ležišče. Že sama logika nas uči, da se različna teža poda in ugrezne različno v ležišče. Edina pravilno izbrana trdota ležišča je tista, ki omogoča naši hrbtenici ergonomsko pravilen položaj. Pomembno je, da ležišče z ustrezno trdoto podpira hrbtenico, da ta med ležanjem ni ukrivljena. Ko ležimo v postelji, je idealen položaj našega telesa v ergonomsko pravilni legi. S tem, da se na izpostavljenih delih toliko ugrezne, da je naše ležanje optimalno prijetno.
Dovolj kakovostno ležišče mora biti tudi dovolj zračno in mora omogočiti dober pretok zraka in vlage. Namreč človek med spanjem s potenjem izloči zelo veliko vlage, zato naj bi bilo ležišče iz zračnih materialov. Nekatera ležišča imajo tudi dodaten vložek, ki ga namestimo neposredno pod rjuho in ga lahko enostavno operemo.
Glede na materiale, ki so jih izdelovalci ležišč uporabili za polnilo, se te po tem tudi razlikujejo. Nekdaj so se v veliki večini uporabljale klasične vzmetnice. Samo vzmetno jedro je pri teh vrstah ležišč sestavljeno iz vzmeti, kjer so lahko vsaka za sebe vložena v tekstilne žepke, ki so med seboj povezani. Pri takšnem ležišču so vzmeti obložene z različnimi naravnimi ali umetnimi polnili kot je volna, bombaž, svila, lan ali poliester. Zaradi veliko praznega prostora v notranjosti takšne vzmetnice je možnost pojava pršic in s tem alergije. Prednost vzmetnega ležišča je v njegovi notranjosti, saj je zaradi veliko praznega prostora omogočena zelo dobra zračnost.
Že kar nekaj zadnjih let so pravi razcvet doživela ležišča iz pene in lateksa. Ležišča iz pene so izdelana iz poliuretanske ali sintetične snovi. Te nimajo v jedru nobenih kovinskih vzmeti, saj že sama penasta snov poskrbi za zadostno vzmetenje.
Naravni lateks je iz soka drevesa kavčukovca. Ležišče iz lateksa običajno vsebuje 40% naravnega lateksa, preostali del pa je iz sintetičnega lateksa. Takšno ležišče naj bi bilo elastično in ergonomično. Zaradi tega nudi hrbtenici konstantno oporo, ki je dovolj trdna, vendar istočasno udobna in prijetna za ležanje. Pogosto je ležišče iz lateksa kombiniran s plastmi naravnih materialov kot je volna, bombaž, žima, kokos in podobno. Pri lateksovih ležiščih lahko izbiramo med različnimi trdotami jeder. Ta je odvisna od velikosti por napolnjenih z zrakom. Proizvajalci ponujajo tudi kombinacijo različnih trdotnih stopenj v enem samem ležišču. Pravilo je, da mora biti predel, kjer so pritiski največji, najtrši, zato mora biti pod ledvenim delom, kjer naj bi bilo telo najbolj podprto, ležišče najtrše.

Vodna postelja

Za vodno posteljo smo verjetno že velikokrat slišali, vendar kakšna je pravzaprav ta postelja, pa je nam verjetno bolj malo znano. Čeprav še vedno velja v javnosti mnenje, da je takšno ležišče znak prestižnosti, temu ni več tako. Kupci vodnih postelj niso premožnejši posamezniki, pač pa ljudje, ki se zavedajo pomena kakovostnega spanca.
Nekateri imajo pomisleke, da je takšna postelja hladna, da valovi ali da se bo predrla, vendar so ti stereotipi povsem odveč. Sodobna vodna postelja ima valovanje dušeno, okrog ležišča pa ima še dodatno varnostno kad. Postelja vzdrži težo vsaj šestih ton, kar je dokaz, da je povsem odveč bojazen proti izteku vode iz njenega jedra.
Grelni element v vodni postelji skrbi za prijetno spalno klimo, v kateri se naše mišičevje maksimalno hitro sprosti in s tem telo umiri, da lahko lažje zaspimo. V poletju deluje obratno in ležišče prijetno hladi. Grelni element v vodni postelji se nahaja pod stalno električno napetostjo, z namenom vzdrževanja stalne temperature vode v jedru. Določeni sistemi omogočajo nastavitev temperature vsakega vodnega jedra posebej.
Proizvajalci so poskrbeli tudi za sistem dvojnega jedra, kar odpravlja možnost, da bi nas partner motil s svojim premikanjem. Ker se ležišče prilagodi človeškemu telesu in ga podpre, na njej ležimo brez pritiskov na ramena, boke in pleča, s prijetnim občutkom za celotno hrbtenico, a s čvrsto podporo vretencem. Raziskave so pokazale, da se na vodni postelji zaradi razbremenitve hrbtenice obračamo trikrat manj kot na klasični in imamo s tem bistveno manj motenj spanca.
Takšna postelja ima majhne potrebe po negi in je enostavna za vzdrževanje. Njena zgornja prevleka je snemljiva in jo lahko peremo oziroma čistimo, toplo vodno jedro pa prevleko suši.
Nekateri očitajo vodni postelji električno sevanje. Tega pa se lahko prepreči s kakovostnim grelcem, ki ga je na slovenskem trgu mogoče dobiti.
Nekateri modeli modnih vodnih postelj so modularno izdelani, kar pomeni, da so sestavni deli postelje zamenljivi. Tako lahko v primeru poškodbe polovične prevleke zamenjamo le njo. Če se nam s časom posede ena stranica, lahko njo zamenjamo z drugo, brez, da bi pri tem izčrpavali vodo iz postelje.

Ustrezna prevleka sedežne garniture

Kakovost sedežne garniture je odvisna od mnogih dejavnikov. V največji meri pa je njena kakovost, trajnost in ne nazadnje estetski videz odvisna od ustrezne prevleke.
Med klasične prevleke sedežnih garnitur spada usnje, ki je še vedno modno in s svojimi odličnimi lastnostmi še vedno konkurenčno sodobnim materialom. Če se odločimo za usnjeno garnituro, naj bomo pozorni na barvanje usnja, saj v kolikor je obarvan le zgornji sloj, se bo barva sčasoma zgulila.
Po izvoru se usnje deli na naravno in umetno. Naravno je običajno iz goveje ali telečje kože, ki ima na površini več ali manj estetskih pomanjkljivosti in se ravno zato različno predeluje in barva. Omenjeno usnje zelo hitro vpija tekočine in maščobe, kar je potrebno upoštevati tudi pri čiščenju. Poleg tega mora biti usnje zavarovano tudi pred močnimi sončnimi žarki, ki neposredno padajo na prevleko.
Med najbolj naravno usnje spada souvage, pri katerem je struktura kože v vseh naravnih znakih in je tipična za naraven usnjen videz. Da je takšna vrsta usnja hladna, je napačno mišljenje, saj tovrstno usnje prevzame telesno temperaturo takoj, ko se uležemo na takšno prevleko.
Kožo z več napakami, katera ima po obarvanju dodan zaščitni barvni sloj, imenujemo barvano naravno usnje ali usnje fiore. Občutljivost na sonce je pri tej vrsti naravne prevleke manjše. Izbor barv je v kar precej široki paleti, vendar zaradi večkratnih barvnih nanosov usnje fiore slabše diha.
Koža, ki se pobrusi na strani dlak, imenujemo nabuk usnje. Z brušenjem se doseže boljšo lastnost, da je prevleka toplejša in bolj mehka na dotik. Umetni nabuk ali po domače umetno usnje je v tankem sloju izdelana umetna snov, podobnega videza in lastnosti kot naravno usnje, običajno pa je ta sloj nanesen na tekstilno podlago. Končno površino se izboljša z lakiranjem, poliranjem, senčenjem in tiskanjem različnih barv. Slaba stran je že poleg občutka, da je to usnje umetno in nenaravno, tudi ta, da ne prepušča zraka in s tem usnje ne diha. Ima pa prednost v čiščenju, saj je to precej manj zahtevno in preprostejše od vzdrževanja naravnega usnja.
Med bolj odporne materiale za prevleke sedežnih garnitur se uvršča mikrotkanina. Tovrstni material ima na površini zelo fina vlakna, v katera so vtisnjene reliefne brazde. Mikrotkanina je precej trpežna, prijetna na otip ter preprosta za čiščenje in vzdrževanje. Zasluga za te odlike ima teflonska zaščita, ki učinkovito varuje pred tekočimi umazanijami in celo pred mikroskopsko majhnimi bakterijami, glivicami ter pršicami.
Alkantra je material, ki sodi v skupino mikrotkanin. Na osnovno plast ima nalepljen poliuretan, v katerega so površinsko vdelana mikrovlakna. Njena pomembna prednost, da ne vpija vode, saj izredno natančna struktura mikrovlaken tekočinam ne dovoljuje prehoda v tekstil. Na splošno je zelo neobčutljiva tkanina, preprosta tako za vzdrževanje kot za čiščenje, poleg tega pa daje še pomemben občutek naravnosti. Zaradi vseh teh pomembnih odlik sodi med najkvalitetnejše materiale za sedežno prevleko.
Poleg alkantre je na trgu tudi material, pri katerem je na pletenino prilepljena tkanina z brušeno površino s teflonsko zaščito, ki se imenuje fotura, ter material, pri katerem je na temeljno tkanino lepljena brušena mikrofilamentna tkanina. Tako prva kot druga imata zaščito proti vodni prepustnosti in zelo dobro odpornost.
V skupino tkanin za prevleke, ki se ne tkejo, spada tudi flok. To je material iz mešanice bombaža in poliestra, pri katerem so na osnovno tkanino prilepljena kratka poliamidna vlakna.
Na življenjsko dobo sedežne garniture pomembno vpliva tudi vrsta polnila. Od njega je namreč odvisno kako hitro se bodo pojavile poškodbe na najbolj obremenjenih delih. Penasto polnilo kot je na primer lateksova ali poliuretanska pena, je običajno manj odporna in ima s tem krajšo življenjsko dobo kot polnilno jedro z spiralnim vzmetenjem. Vendar hkrati je penasto polnilo mehkejše in cenejše polnilo sedežne garniture. Ob tem pa moramo tudi vedeti, da so precejšnje razlike med kakovostjo posameznih penastih polnil. Na trgu je tako na primer v ponudbi navadno penasto polnilo, ki se dokaj hitro posede in je zato tudi manj kvalitetno. Obstaja tudi valovito vzmetenje s peno, kombinirano dvojno vzmetenje z valovito peno in žičnim jedrom ali žično jedro v kombinaciji z gumijastimi trakovi. Dvojno vzmetenje z lito peno, ki je podobno avtomobilskemu sedežu sodi med najkakovostnejša polnila.

Barva in velikost garniture

Eden od najpomembnejših dejavnikov, ki vpliva pri nakupu sedežne garniture, je gotovo njen estetski videz. Mogoče ravno barva najprej pritegne pogled na sedežno garnituro, zlasti če je ta močna in vpadljiva. Če bo naša bodoča sedežna garnitura v svetlem prostoru, lahko izbiramo med večjim naborom barv, saj ni bojazni, da bi s temnejšo barvo garniture zastrli prostor.
Rdeča barva je še vedno pogosta stalnica pri oblazinjenem pohištvu. Tudi tradicionalna rumena barva je še vedno pogosta izbira. V zadnjem času so postali zopet modni pastelni odtenki barv: zemeljski odtenek, bež, modra, lila, mentolova barva, ipd. Nasploh pa je težko govoriti katere so prevladujoče barve. Največkrat je to stvar posameznika, katera barva mu je najljubša.
Kljub izbiri umirjenih barvnih odtenkov, bo sedežna garnitura v naši dnevni sobi gotovo najbolj izstopajoči del pohištva. Zasluga temu velja tudi njena oblika in sorazmerna velikost v primerjavi z ostalim pohištvom v dnevni sobi. Ko se omenja velikost, je potrebno poudariti, da je pri izbiri oblazinjenega pohištva pomemben element tudi kvadratura površine prostora. Velika in masivna sedežna garnitura ne spada v majhno dnevno sobo, saj jo prenapolni. Vsekakor pa pride takšna do izraza v velikem prostoru. Tu je lahko izvirna sedežna garnitura z raznimi zanimivimi oblikami in zaključki. Če imamo prostor dovolj velik, si lahko omislimo dva ali celo več manjših kavčev z dodatnim počivalnikom. Vse je odvisno od velikosti dnevnega prostora in predvsem od naše domišljije, ki pa ga seveda mora dopolnjevati še naša pripravljenost za dovolj velik denarni izdatek.
Poleg oblike nam sedežne garniture nudijo tudi vse udobje, ki ga naj nikakor ne bi smelo primanjkovati. In ravno udobje se pri sodobnih garniturah vse bolj zahteva. Če je sedežna garnitura dovolj udobna, pomeni, da je ergonomsko tako oblikovana, da pri sedenju podpira naravno držo telesa. Idealno je, če je njena trdota ravno pravšnja, oziroma takšna, da se ob sedenju v njo ravno prav pogreznemo. Prvi znak neudobne sedežne garniture je, da se pričnemo na njej že po nekaj minutah presedati. Zato si pred dokončnim nakupom vzemimo čas in v trgovini preizkusimo udobnost sedežnih elementov. Na preizkusnem fotelju naj ne posedimo samo nekaj sekund, ampak se udobno zleknimo in si vzemimo nekaj minut časa, saj bomo le tako lahko vsaj približno ocenili ali nam ugaja ustrezna garnitura. Pri tem naj bomo pozorni tudi na udobno vstajanje in usedanje. Če želimo imeti dovolj udobno sedežno garnituro, moramo ob njeni izbiri upoštevati višino, globino in širino sedišča, višino in nagib hrbtnega naslona, ter višino ročnih naslonov. Pomembno je, da se deli telesa enakomerno naslanjajo, ne pa samo v nekaterih točkah. Zlato pravilo velja, da imamo ob nakupu sedežne garniture s sabo ustrezne mere prostora. Kaj lahko se zgodi, da kupimo večjo sedežno garnituro, ki sicer lepo sovpada v dnevno sobo, vendar jo ne moremo spraviti v sobo skozi vrata. Marsikatera vhodna ali sobna vrata in okna so manjših dimenzij kot večja garnitura, zato naj bomo pozorni tudi na to okoliščino.
Da mora biti sedežna garnitura kakovostno in natančno izdelana, se izdelovalci še kako dobro zavedajo. Zahteve kupcev se z vso večjo ponudbo večajo. Zato je večina današnjih sedežnih garnitur precej natančno izdelanih in kar težko najdemo površnost ali napako. Vendar nam pred nakupom naj ne bo odveč, če bomo usmerili pozornost na morebitne mehanske poškodbe kot so lahko odrgnine, zatrgani deli, okrušeni robovi in podobno.

pripravil: M.A.