Uredimo si svoj vrt

Nič manj kot fasada hiše ali dvorišče je za lep videz našega doma in okolice pomemben tudi urejen vrt. Danes lahko že pri marsikateri hiši opazimo bohoten in vzorno urejen okrasni vrt. Če imamo mi sami vsaj nekaj zelenice ob hiši, lahko takšna zelena oaza postane tudi naša.

Če sta lepo izdelana fasada na hiši in dokončano dvorišče ključnega pomena za urejen zunanji videz hiše in za dobro funkcionalnost, je urejen hišni vrt pomemben ne samo za videz našega posestva, temveč mogoče še bolj za našo dušo. Lično urejena zelena okolica ob hiši nam omogoča neposreden pristen stik z naravo. Hkrati pa takšen okrasni vrt ponuja zatočišče z enim redkih pristnih naravnih prostorov ob hiši, kjer se vsakodnevno lahko spočijemo in naberemo novih moči za nadaljnje obveznosti. Delovne obveznosti so vse bolj naporne, vsakodnevnih obveznosti je vse več, s tem pa je vse več neprestanega stresa. Okrasni vrt ob naši hiši je idealen prostor za pobeg od hudega delovnega tempa. Lastnike takšnih vrtov največkrat že v prvem letu preseneti kako je takšen na videz neuporaben prostor lahko še kako uporaben.

Kakšen okrasni vrt imeti?

Oblika našega bodočega vrta je pogosto pogojena z našim značajem. Ali smo praktičen tip, navdušenec nad naravo, ljubitelj zelenjave in sadja, imamo radi cvetje, imamo majhne otroke, ipd. Če želimo praktičen vrt, naj bo v njem dovolj tlakovanih stezic, trata naj bo odporna tudi za hojo po njej, drevesa in grmičevje naj bo nezahtevno za vzdrževanje. Na splošno naj bo to vrt, ki ni zahteven za nego. Če smo navdušenec nad naravo je za nas primeren naravni vrt s cvetličnim travnikom in manjšim ribnikom. Vendar vedimo, da takšen vrt potrebuje veliko nege in zaradi ribnika ni primeren za mahne otroke. Vrt s sadnim drevjem in predelom za gojenje zelenjave bo primeren za ljubitelje zelenjave in sadja. V takšnem vrtu ni primeren ribnik, ni okrasnih dreves in grmičkov. Potrebuje pa takšen vrt veliko sonca, zaradi praktičnosti uporabe pa je priporočljivo, da je v neposredni bližini hiše. Če imamo radi cvetje, je za nas seveda primeren vrt, ki vsebuje v čim daljšem letnem času veliko cvetja. Ob tem je potrebno upoštevati čas cvetenja posameznih rastlin ter njihove barvne kombinacije. Za družino z majhnimi otroki je primeren tako imenovani varni vrt. Ta naj ne vsebuje ribnika in grmov s trni ali občutljivimi cvetovi. Na takšnem vrtu, ki naj bo enostaven za vzdrževanje, je običajno prostor za igrišče z gugalnico, peskovnikom, ipd.
Čeprav so nekateri mnenja, da se sodobni vrt popolnoma odmika od tradicionalne ureditve vrtov, so drugi mnenja, da se trendi vse bolj vračajo v preteklost. Kakorkoli že sodobni vrt naj bi vseboval številčno veliko manj rastlin kot ostali tipi vrtov. Več pa naj bi vseboval arhitekturnih, oziroma gradbenih elementov, kot so stene, tla, pohištvo, škarpe, ipd. V sodobnem tipu vrta lahko vse več zasledimo tudi materialov, ki niso ravno povezani z naravo (npr. bakrene obrobe gred), še vedno pa zasledimo največ naravnih materialov. Vse več je novo zgrajenih vrtov, kjer vidimo gramozne in prodnate površine ter le tu in tam kakšno zasajeno rastlino. Zaradi današnjega hitrega tempa življenja vse več lastnikov vrtov nima časa za vzdrževanja vrta in težijo k čimbolj enostavnim, a še vedno vizualno estetskim rešitvam. Zato se danes skoraj povsod strmi k tem, da je manj več.
Minimalni dodatki lahko sodoben vrt popestri in mu da unikaten izgled. To je lahko že ena sama skulptura, oziroma arhitekturni dodatek. Paziti pa moramo, da prej vse skrbno načrtujemo, saj dokaj hitro izpade sodoben vrt minimalističen ali kičast. Dostikrat nas lahko lepota raznovrstnih kamnov, okraskov in rastlin nagovarja, da bi vključili vse do zadnjega. Vendar tak vrt harmonično ne bo usklajen, ne bo ne eno in ne drugo. Z neokusnim oblikovanjem in napačnim pristopom ne bo nobena rastlina prišla do izraza, niti okrasek. Najbolje je, če prej sami pri sebi razčistimo kakšen slog si želimo in se ga potem tudi držimo. Oglato, organsko, okroglo, po možnosti še različnih velikosti in barvnih odtenkov največkrat ne deluje ravno optično usklajeno. Velikokrat pa pridejo ravno z vidika same oblike rastlin ravno okrogle in podolgovate oblike skupaj najbolj do izraza.
Optično lahko prostor zapolni le ena sama barvno slikovita rastlina, ki je samostojno postavljena v premišljeno oblikovan prostor ali pa kot skupek rastlin, ki so skrbno postavljene v vrsto, v obliki lika, ipd. To je seveda odvisno od velikosti vrta, njegove zasnove in zasnove hiše.
Paziti pa moramo tudi pri mejah med različnimi barvami in velikosti granulacije, da se te ne pomešajo in da so ločene. Če je to na področju, ki ni izrazito izpostavljen vremenskim razmeram in našim vsakodnevnim gibanjem, nam običajno ni potrebno vstavljati pregrad. Problem pa se pojavi, ko je granulacija na področju, kjer se vsakodnevno sprehajamo. Da ohranimo meje je včasih odlična rešitev stezica iz tlakovcev, lesa, položen beton ali pa samo kovinske tračnice, ki skoraj neopazno preprečijo mešanje granulacije.
Še pred izdelavo načrta se naj odločimo ali bomo imeli na vrtu prisotnost vode z ribnikom, bo preko leta v njem vrtno pohištvo ali celo manjši paviljonček.
V namen lažje predstave bodočega vrta je vsekakor priporočljivo, da se najprej izdela načrt zasaditve. Če nismo vešči v tem in želimo, da bo vrt strokovno urejen, naj za načrt zasaditve izberemo krajinskega arhitekta. Z njim se najprej posvetujemo kako bi naš vrt približno izgledal, na kar ta arhitekt omenjeno zasnovo prenese na ustrezen krajinski načrt.
V omenjeni načrt v tlorisni poziciji je natančno vrisana oblika vrta in vsi objekti tik ob njem kot je dovozna cesta in hiša. Slednja naj ima vrisane vse vhode, okna, balkone, napušče, ipd. Če se v prostoru za bodoči vrt že nahajajo določene rastline, jih je potrebno v načrtu obvezno upoštevati. V tako pripravljen krajinski načrt se vriše bodoče rastline. Priporočljivo je, da so na načrtu poleg vrisa tudi opisane rastline z osnovnimi informacijami kot je velikost, barva, čas cvetenja, primerno rastišče, napotki za vzdrževanje, ipd.
Takšen načrt sicer izdela tudi večina sedanjih vrtnarskih mojstrov. Zaradi velike konkurenčnosti med vrtnarji je tudi kakovost izvedbe tako zasaditve kot izdelave načrta na precej različni ravni. Ugodna cena storitve seveda še ne zagotavlja tudi dovolj kakovostne izvedbe. Gotovo bo dobrodošlo, če se bomo ob izbiri vrtnarskega mojstra pozanimali o njegovih dosedanjih referencah in tudi času garancije na rastline v primeru, da jih je on nabavil.

Izbira primernih sadik

Če nameravamo sami izbrati in zasaditi rastline na vrtu je kot prvo pomembno, da ne ravnamo prehitro brez razmišljanja in nepreudarno. To pomeni, da ne stečemo takoj na vrat in na nos v najbližjo vrtnarsko prodajalno ter vsadimo sadike brez posvetovanja in osnovnega znanja. Vedimo, da ureditev vrta ni enostavno in preprosto opravilo kot na prvi pogled mogoče zgleda, ampak je potrebno precej časa, truda in znanja za njegovo dokončno ureditev.
Vedeti je potrebno kakšne sadike bi ustrezale na našem prostoru za bodoči vrt, kako uspevajo izbrane sadike, ali so odporne na vremenske razmere in okolje ter koliko časa je potrebno za njihovo vzdrževanje. Slednje je pri poznejšem videzu vrta močno pomembno. Upoštevati je potrebno tudi ali želene sadike sploh spadajo na naš vrt, saj vsa drevesa in grmičevje nikakor ne spadajo skupaj na isti prostor.
Da bodo rastline v vrtu lepo uspevale je ključnega pomena zgornja plast zemlje (humus), ki določa rodovitnost tal. Vrtna trata in sadike bodo kljub naši skrbi slabo uspevale v nekakovostnem humusu. Če nimamo zgornjo plast zemlje v črni, rjavi ali nekje vmesni barvi, moramo zaradi boljše rasti tovrsten humus nujno dodati.
Izbira skoraj vsake sadike je pogojena s stopnjo osončenosti mesta, kjer bo ta vsajena. Namreč na severnih in osojnih legah bodo nižje temperature, medtem ko bodo višje na južnih, prisojnih in zavetnih legah. Različne rastline potrebujejo različna rastišča. Nekatere uspevajo lepše v suhi in vroči zemlji, druge imajo zopet rajši vlažno in hladno prst.
Pred nakupom sadik se naj pozanimamo o njihovem izvoru oziroma, če so vzgojene v našem okolju in ne uvožene iz tujine. Slednje so namreč v veliko primerih zrastle v drugačnih vremenskih pogojih.
Za dosego čim lepšega videza celotnega vrta je tudi pomembno koliko časa in kdaj rastline cvetijo, kakšno barvo in obliko cvetov imajo in kako je zahtevno njihovo vzdrževanje. Izberemo naj rastline, ki cvetijo dolgo časa in po možnosti imajo še kakšno drugo lastnost, ki pritegne poglede kot so na primer zanimivi plodovi ali barvno listje. Seveda pa nobena rastlina vseskozi ne cveti, zato je priporočljivo izbrati takšne grmovnice, ki cvetijo v različnem času. Tako bomo čez večino leta imeli cvetoči vrt. Poleg tega, da okrasne grmovnice z drevesi podajo vrtu osnovno obliko, so lahko te odlično ozadje za zasaditev cvetočih gredic.
Najboljši čas sajenja večine grmovnic in drevesnic je zgodnji spomladanski čas v mesecu marcu, ko je običajno dovolj padavin. Manj primeren je poletni čas, saj je v tem obdobju potrebno pogosto zalivanje sadik. Zlasti v prvih tednih od časa sajenja, dokler se sadike dovolj ne ukoreninijo, morajo prejemati dovolj vode.

Spomladanska osvežitev vrta

Po dolgem zimskem mirovanju vrt z okrasno trato ne zgleda nič kaj obetavno, zato bo potrebno nekaj ukrepov za hitro obnovo. Po dežju, ko je teren še mehak, vrtno trato dobro povaljamo, da izravnamo površino in korenine pritisnemo nazaj v zemljo. S tem bodo pričele hitreje vsrkavati vodo in hranila. Površino pregrabimo, da odstranimo suho travo, listje in ostale ostanke, ki so se nabrali preko zime. Trato nato pognojimo s specialnim gnojilom za spomladansko rast, kateri ima več fosforja za hiter razvoj korenin. Na mestih kjer je trava dokaj zdrava in nima suhih območij, lahko uporabimo univerzalno gnojilo. Izberemo naj le počasi delujoča ali kontrolirano delujoča gnojila. S tem preprečimo prehitro rast trave in hitro opešanje, ko se gnojilo iztroši. Letna količina dušika za lepo trato je 1,5 do 2 kg na 100 m2 površine. Količino izračunamo iz priporočene količine gnojila pomnoženo z deležem dušika v njem. Zračenje oziroma vertikutiranje trate opravimo šele po drugi ali tretji košnji, ko so korenine že dobro vraščene v podlago. V nasprotnem primeru bomo naredili škodo s prevelikim puljenjem trave. Po zračenju lahko neravnine izravnamo s posipom iz kremenovega peska in malo šote. Še boljši je posip iz vulkanskega peska, komposta in šote. Debelina posipa naj bo največ od 5 do 8 mm naenkrat. Posip izravnamo z vlečenjem armaturne mreže ali večjega predpražnika po površini trate.
Boljši čas za setev nove trave je bolj kot spomladi v jeseni, ko je zemlja dovolj vlažna. Če že hočemo opraviti spomladansko setev, je ta primerna od sredine aprila do sredine maja.
Pravilna priprava tal pred setvijo je za poznejšo uspešno rast trave pomemben element. Največkrat so neurejena zemljina tla na bodočem vrtu steptana in potlačena, skratka neprimerna, da bi zemljino samo poravnali in zasejali. Zato je priporočljivo zemljišče v globini 15 do 20 cm obdelati (prefrezati). Boljši učinek se bo doseglo, če tla prekopljemo v jeseni, saj bo zimski mraz zemljine grude razrahljal in bo tako zemlja bolj primerna za setev trave. Zrahljano zemljo zatem zravnamo, odstranimo kamenje, korenine in plevel, ter površino pregrabimo. Pripravljena tla pognojimo z mineralnim ali organskim gnojilom. Ob tem je pomembno, da umetno gnojilo vsebuje predvsem veliko fosforja in kalija.
Za rast travne ruše je najbolj primerna peščeno ilovnata tla. Takšna zemlja je še dovolj rahla in prepustna, da deževnica pravočasno pronica v globino, obenem pa travnim koreninam omogoča zadostno rast. Če je zemlja preveč peščena, naj njej dodamo kompost in šoto. Na ta način zemlji povečamo sposobnost zadrževanja vode. V primeru, da so zemljina tla težka, ji dodamo mešanico mivke in šote, kar povzroči večjo zračnost tal. Pogosto je zemljina površina prekisla ali prebazična (bazičnost oz. kislost zemljine mora biti od 5,5 do 6,0). V tem primeru je potrebno zemljo apniti.
Z ustrezno izbiro travne mešanice je povezan tudi kraj setve. Če imamo vrtni prostor na soncu, moramo uporabiti drugo seme kot če je vrt na senčni legi. Tudi klimatske razmere so odvisne od semena. V notranjosti Slovenije se uporablja druga travna mešanica kot na primer ob morju.
Pri sami setvi naj pazimo, da posejemo travo enakomerno, ne pregosto in ne preredko. Na kvadratni meter površine potrosimo od 30 do 40 gramov semena. Takoj po setvi prst pregrabimo in povaljamo ali enakomerno raztrosimo manjšo količino kremenove mivke in še enkrat rahlo uvaljamo. Če v času kaljenja trave ni dežja, naj zasejani teren rahlo redno zalivamo. Da bo posejana trata pozneje lepa in močno razraščena, jo prvič pokosimo že, ko zraste do 10 cm visoko. Predvsem je pomembno, da mlado trato ne kosimo prenizko (od višine 5 cm naprej), pozneje ko postane ta starejša in utrjena pa lahko tudi bolj nizko.
Ker v spomladanskem času koreninski sistem nima dovolj časa, da bi se razvil in omogočil travi nemoteno preživetje, je že nekaj let aktualno poleg klasičnega sejanja trave tudi polaganje travne ruše v rolah. Marsikdaj stroški večkratne setve in slaba volja ob neuspehih presegajo ceno takojšne ozelenitve s polaganjem travne ruše v zvitkih. Takšen način ozelenitve vrtov predstavlja enostaven in hiter postopek, kjer dobimo gosto zeleno trato tako rekoč čez noč, vendar seveda za svojo ceno.
V Sloveniji izdeluje travno rušo v zvitkih že kar nekaj proizvajalcev. Travna ruša je primerna za polaganje šele, ko doseže določeno gostoto in razraščenost koreninskega sistema. Zato celoten postopek njene izdelave traja od enega leta in pol do dveh let. V tem času se gojeno travo zrači, dognojuje, zaliva in škropi proti plevelom. Ko je travna ruša vzgojena, jo proizvajalci s posebnim strojem spodrežejo in zvijejo v trakove. Kot takšna je primerna za položitev.
Teren mora biti že predhodno pripravljen, tako, da je površina prekopana, pognojena in povaljana. Travne zvitke se enostavno položi po terenu tesno enega poleg drugega in se jih večkrat zalije. Travno rušo v zvitkih se lahko polaga od pomladi do jeseni, tudi v poletnem času, vendar ne ob visokih temperaturah in močnejših sušah.
Mirujoče spomladanske gredice osvežimo tako, da jih obrežemo z lopato štiharico in napravimo oster rob med trato in gredico. V ta rob lahko vstavimo posebne obrobe, ki jih krivimo po liniji gredice. S tem preprečimo, da trata prerašča v gredico. Obrobe so lahko iz aluminija ali plastike, katere so trajne. V gredicah pozorno preglejmo tudi vse rastline. Polomljene, starikave in preraščene rastline je bolje, da jih odstranimo in zasadimo nove. Priporočljivo je tudi, da odstranimo rastline, ki so zelo občutljive na razne bolezni in novodobne škodljivce. Njih nadomestimo z novimi odpornimi rastlinami. Strošek za nakup nekaj novih sadik ni tako visok, naše veselje z novimi rastlinami pa seveda le nekaj velja. Gredice prekrijemo z 4 centimetrskim slojem dekorativnega lubja iz macesna ali bora. Zadnje čase se v ta namen uporablja tudi rdečo lavo večje frakcije, ki je trajna in dobro zadržuje vlago. Če se gredica hitro izsuši, lahko pod lubje ali lavo položimo posebne rosilne cevi, ki z zelo nizko porabo vode enakomerno namočijo zemljo. V gredice lahko postavimo tudi nekaj večjih kamnov, ob njih zasadimo blazinaste trajnice, v ozadju zasadimo višje cvetoče trajnice in gredice bodo imele povsem nov videz.

Alternativa z umetno travo

Lepa vrtna trata bo zahtevala od nas veliko prostega časa za njeno neprestano vzdrževanje. Rešitev temu je na trgu v ponudbi alternativna sintetična (umetna) trava, ki lahko v celotni nadomesti naravno trato na domačem vrtu ali otroškem igrišču. Odlična rešitev je lahko tudi za ozelenitev terase, strehe, atrija ali površin ob bazenu.
Na trgu je v ponudbi veliko število sintetičnih trav, ki so v različnem cenovnem razponu. Posledično s tem pa se precej razlikujejo tudi v kvaliteti. Vendar pri kakovostnem proizvajalcu, ki ima glede na ceno različne produkte sintetičnih trav, niti ni razlike v ceni.
Ob nakupu kakovostne sintetične trave je pomembno predvsem njeno hrbtišče. Če je to izdelano iz visoke vsebnosti lateksa, je kvalitetnejše. Pomembna je tudi gostota šivov na hrbtišču, ki zagotavlja večjo strukturno gostoto, kar preprečuje posedanje trave. Še bolj pomemben podatek kot gostota šivov pa je oblika in trdnost vlaken.
Polipropilen, polietilen in poliamid so materiali, ki se najbolj uporabljajo v proizvodnji sintetične trave. Poliamid oziroma najlon je najdražji material, ki pa zagotavlja zelo močna in odporna vlakna. Cenejši material je polietilen, s katerim je sintetična trava mehka in lepega videza. Vendar v primeru uporabe le poliamida je kakovost strukture trave lahko nezadostna. Polipropilen je najcenejši material za proizvodnjo sintetične trave, vendar je za dovolj kakovostno vrtno trato pregrobe strukture. Ker ima vsak od teh material svoje prednosti in slabosti, je najbolje izbrati umetno travo s kombinacijo teh materialov. S tem bomo še najbolj uskladili ceno in kakovost sintetične trave.
Najkvalitetnejši izdelki sintetičnih trav zagotavljajo tudi 10 letno garancijo, da se ta ne bo razbarvala. Posebna sestava vlaken trave in vsebnost stabilizatorja UV preprečujeta razbarvanje sintetične trave. Visoko kakovostna sintetične trava je na otip s svojim naravnim videzom in mehkimi ter pokončnimi vlakni praktično enaka naravni travi.
V primeru montaže na tamponsko podlago naj med plastjo prsti in nasutega peska vgradimo filc oziroma geotekstil. Če bomo namestili filc direktno pod sintetično travo, se bo pod njo zadrževala vlaga, kar pomeni nevarnost za nastajanje plesni pod njo, nastajanje gub na travi, pa tudi montaža v lastni režiji je precej težja. Zagotovo pa če je sintetična trava sestavljena iz dovolj močne tkanine in plasti lateksa, bosta ta dva preprečila tudi krtu, da bi izdelal luknjo skozi njo.
V namen čiščenja takšne trave je priporočljivo enkrat do dvakrat mesečno, da njeno površino prekrtačimo. Listje odpadlo z dreves odstranimo s puhalom za listje ali ročne ščetke oziroma grabelj.

Zelena stena sredi urbanega okolja

Pravi hit med načini ozelenitev v zadnjem času predstavlja tako imenovana »zelena stena«. Ta na sodoben, tehnično in oblikovno dovršen način lahko ustvari popolnoma ozelenel ambient sredi urbanega okolja. Kot takšna je primerna tako zunaj kot znotraj objekta. Uporabimo jo lahko kot zeleno ozadje za polepšanje gole stene znotraj ali zunaj objekta, lahko je nameščena tudi na balkonu ali terasi ali na pusti zunanji površini, kjer ni dovolj prostora za ureditev zelenice. Z njo lahko na dvorišču, terasi, balkonu ali zimskem vrtu na enostaven in hiter način zastremo nezaželene poglede. Na gosto naseljenem območju in zlasti tam, kjer je malo vrtov in parkov, takšna zelena stena bistveno izboljša kakovost bivanja.
Rastline v zeleni steni so lahko pristne naravne ali tudi umetne. V notranji naravni zeleni steni rastline absorbirajo toksine in s tem izboljšajo kakovost zraka. Poleg tega zmanjšujejo tudi hrup. Zunanja zelena stena na fasadi pripomore k boljši izolaciji hiše, saj v poletju absorbira toplotno sevanje, pozimi pa predstavlja dodatni izolacijski sloj. Primerne rastline za v notranjo zeleno steno, ki naj bo na dovolj svetlem prostoru, so torej tiste, ki dobro čistijo zrak, kot so npr. različni praproti, bršljan, pileja, begonija, orhideje, ipd.
Zagotovo pa bomo naravno zeleno steno morali redno vzdrževati z zalivanjem in dognojevanjem. Naša narava dela ali pogoste in daljše odsotnosti nam marsikdaj to preprečujejo. Rešitev tega je alternativa naravni zeleni steni v umetni izvedbi. Na slovenskem trgu je sedaj že kar nekaj ponudnikov umetne ozelenitve sten.
Prednosti umetne zelene stene v primerjavi z naravno so v tem, da ni potrebnih pogojev za rast rastlin, ni potrebnega namakalnega sistema, listje z rastlin ne odpada in ni potrebnih dodatnih stroškov z menjavo posušenih rastlin, kar se pri naravnih rado zgodi. Prah z umetnih rastlin enostavno pobrišemo ali speremo z vodo. Tako kot naravna ozelenitev, tudi umetna opcija poda občutek ozelenelosti in svežine.
Odvisno od proizvajalca so v ponudbi različne vrste umetnih rastlin. Najbolj pogosto so bršljan, pušpan, lovorikovec, praprot, različne trave ali mešana zasaditev. Za dosego boljšega optičnega učinka, lahko v takšno zeleno steno dodamo tudi ostale umetne rastline ali cvetje.
Pri ponudniku naj izberemo le dovolj kakovosten proizvod umetne zelene stene. Pomembno je, da bo material dovolj dolgo obstojen na zunanje vplive (dež, sonce, sneg, zmrzal, veter) in globinsko odporen na UV žarke. Pregibni zeleni paneli bodo omogočali enostavno namestitev tudi na neravnih površinah. S pomočjo klik sistemov pa bomo panele lahko med seboj hitro in enostavno sestavili.

pripravil: M.A.

Najbolj brano