Uredimo si dvorišče

Izbrati asfalt ali tlakovce je poglavitna in tudi najtežja odločitev, ko si urejamo hišno dvorišče in dovozno pot do njega. Katera obloga je bolj oziroma manj primerna je nemogoče reči, saj imata tako asfaltna kot tlakovana tla vsaka svoje odlike in tudi slabosti. Glede na naše želje in konfiguracijo ter velikostjo terena moramo pač izbrati nek kompromis.

Novo dvorišče bo zgrajeno dovolj kvalitetno le, če bo teren dovolj globoko in zadostno utrjen. Le na ta način bo zaključna tlakovana ali asfaltirana površina dovolj odporna na različne posredne in neposredne vplive. Za dosego tega pa je potreben večdnevni postopek z uporabo različne gradbene mehanizacije na dvoriščnem gradbišču. Od odstranitve nezadostno nosilne zemljine, nasutja ustreznega gramoznega materiala, zadostne njegove utrditve, do polaganja zaključne obloge.
V primeru prenove starega dvorišča naj se kot prvo z izvajalcem temeljito prepričamo ali je sedanji utrjeni dvoriščni sloj iz ustreznega materiala in dovolj nosilen. Če ni, moramo opraviti celoten postopek izgradnje dvorišča po predhodno omenjenem postopku.

Najprej je potrebna priprava terena

Predvsem na starejših hišnih dvoriščih lahko marsikje vidimo posedeno ali razpokano talno oblogo. Poglavitni vzrok temu je nezadostna utrditev terena izpod nje. V preteklosti se je velikokrat varčevalo ravno na račun utrditve terena. Zemljino na dvorišču se je premalo (ali celo nič) odkopalo, nasulo se je nekaj peska in polagalo oblogo. Rezultat tako izdelanih dvoriščnih tal se je že v enem ali nekaj naslednjih letih pokazal z deformacijo obloge.
Visoka razlika v nihanju letne temperature skozi leto, zmrzal, vročina in voda neposredno in posredno vplivajo tudi na zgornji in spodnji sloj dvoriščnih tal. Če podlaga in zaključni sloj niso iz ustreznih materialov, bo ob zunanjih temperaturah pod lediščem prihajalo do njihovega raztezanja, ob odtajanju pa do krčenja materialov. Posledica temu bo razpokana asfaltna podlaga ali dvignjeni tlakovci.
Ne samo, da morajo dvoriščna tla kljubovati katerimkoli vremenskim razmeram, odporna morajo biti tudi na različne obremenitve. Te pa so na prostoru kot je dvorišče, lahko zelo velike. Že takoj na začetku bomo naredili glavno napako, če bomo z mišljenjem, da na našem dvorišču ne bo večje obremenitve od teže osebnega avtomobila, podlago dvorišča manj utrdili. Ob tem se ne bomo zavedali, da bo slej ko prej tudi na naše dvorišče zapeljal tovorni avtomobil z večjo obremenitvijo. To bo lahko avtocisterna z dostavljenim kurilnim oljem ali tovornjak z gradbeno opremo, ko bo potrebna kakršnakoli adaptacija. Ne glede na namembnost hišnega dvorišča moramo pri pripravi terena upoštevati obremenitev večjih tovornih vozil.
Na kateremkoli mestu dvorišča ali dovozne poti bomo položili novo oblogo, povsod bo potrebna zadostna utrditev terena. Ob tem je potrebno tudi poudariti, da je stopnja utrjenosti terena enaka ne glede na vrsto končnega vrhnjega sloja.
Za pripravo nosilnega sloja je potrebna različna gradbena mehanizacija. Od gradbenega stroja za izkop, utrjevalnega stroja, do tovornjaka za odvoz in dovoz materiala. Zato je priporočljivo, da izgradnjo novega dvorišča opravi strojnik, ki ima vso potrebno mehanizacijo. Sicer pa se je temu prilagodila večina sedanjih izvajalcev, ki nudijo kompletno storitev. Torej od izkopa terena, odvoza starega in dovoza novega materiala, njegovega nasutja in utrditve, pa do polaganja zaključne obloge. Na ta način se skrajša čas izvedbe, saj ni potrebnega usklajevanja z različnimi izvajalci. Poleg tega pa je kompletna storitev z enim izvajalcem tudi cenovno ugodna rešitev.
V prvem koraku izgradnje novega dvorišče je potreben izkop vrhnjega neutrjenega sloja v globino najmanj 60 centimetrov od zgornje končne višine tlaka. Ob izkopu naj upoštevamo zadosten nagib, ki mora biti v vzdolžni ali prečni smeri vsaj 2,5%, oziroma 2,5 cm na dolžinski meter. Le tako bomo omogočili zadosten padec za odtok vode. Da preprečimo zadrževanje vlage nad ali pod zaključno dvoriščno oblogo, je priporočljivo, da v izkopani jami izvedemo drenažo.
Dva glavna sloja sestavljata celoten utrjeni teren. Spodnji je tako imenovani protizmrzlinski ali tamponski sloj, zgornji pa nosilni. Tamponski sloj nam služi za zaščito pred zmrzaljo. Debelina tega sloja naj bo vsaj 30 cm. Izdelamo ga z nasutjem gramoznega ali drobljenega agregata debeline do 70 mm. Tega je potrebno nanesti po plasteh, ga dovolj trdno steptati in zgladiti v ravno površino. Na tako pripravljeno površino nasujemo zgornji nosilni sloj v debelini približno 20 cm. Ta sloj je izdelan iz drobnejših gramoznih zrn debeline do 30 mm. Da bo nosilni sloj zadovoljivo opravljal svojo nalogo, je pomembno, da je ta dovolj utrjen oziroma steptan. Utrjevanje se opravi z vibracijskim strojem ali cestnim valjarjem. Da se bo teren dovolj utrdil, tamponski sloj utrjujemo z valjanjem v več zaporednih slojih.
Nekateri investitorji varčujejo pri materialu in za nasutje uporabijo namesto gramoza in peska iz kamnoloma razne betonske odpadke iz rušenja objektov. Ker so takšni betonski kosi bolj krhki kot kamen in so neenakomernih ter različnih oblik, ne omogočajo zadostne utrditve.
Ob dokončani utrditvi terena ne smemo pozabiti na ustrezen nagib, ki naj bo do dveh odstotkov. Padec izvedemo v smeri stran od objektov, da bo meteorna voda lahko nemoteno odtekala. Odtečena voda z dvorišča bo morala biti speljana v ustrezno ponikalnico. V ta namen v najnižjem delu dvorišča namestimo odtočne jaške. Če zaradi prevelike površine dvorišča takšni jaški ne bodo zmogli požirati vse vode, moramo vgraditi linijske požiralnike oziroma odtočne kanale, ki jih prekrijemo z rešetkami. Slednje kanale moramo obvezno vgraditi, če je padec dvoriščnih tal usmerjen proti objektu. To je najpogosteje na raznih klančinah pred garažnimi vrati. V ta namen so na trgu v ponudbi kompletni kanalski sistemi (kanalete) z betonskim kanalom in kovinsko rešetko. Izberemo naj le tiste kanalske sisteme, ki imajo testirano zadostno stabilnost in odpornost na tlačno silo težjih tovornih vozil. Njihova površinska obdelava naj bo dovolj odporna na agresivne snovi kot so razne kemikalije in sol.
Še vedno v pogostih primerih meje dvoriščnih tal zaključujejo betonski robniki. Ti na enostaven in kakovosten način tvorijo zaključek utrjenih površin. Ob izbiri robnikov naj upoštevamo, da bodo glede na namembnost dvorišča dovolj močni in veliki. Če potrebujemo le pregrado med dvoriščem in vrtom, bodo zadostovali gredni robniki z debelino 5 cm. Vrtni robniki s širino 5 cm in višino od 14 do 20 cm so primerni za zaključevanje dovozne poti na dvorišču. 12 ali 15 cm široki robniki se uporabljajo na dovozni poti, kjer so pogoste obremenitve večje od teže osebnega avtomobila. Slednji robniki se sicer uporabljajo za zaključevanje cestnih in parkirnih površin.
V primeru asfaltiranega tlaka so se nekdaj uporabljali običajni betonski robniki v klasični sivi ali beli barvi. Danes pa jih vse bolj izpodrivajo granitne kocke, ki podajo asfaltiranemu dvorišču bolj razgiban in elegantnejši videz. V primeru tlakovanega dvorišča pa lahko razen klasičnih robnikov uporabimo tudi posebne robnike, ki so usklajeni z videzom tlakovcev.
Robnike zabetoniramo v posebej za njih pripravljen betonski temelj. Ker temelj ne bo obremenjen le s težo robnika, temveč bo na njega pritiskala tudi sila obremenitve z dvoriščnih tal, naj bo ta dovolj močan. V največ primerih je višina robnika poravnana s končno plastjo tlaka. S tem se doseže enakomeren prehod in robnik ne postane ovira za spotikanje.
Vsekakor je za videz dokončanega dvorišča izbira zaključnega tlaka najbolj pomemben detajl pri celotnem procesu ureditve dvorišča. V primeru s ponudbo izpred dveh desetletij nazaj je sedanja izbira različnih oblog bistveno bogatejša. S tem pa je za nas seveda tudi težja odločitev. Katera obloga je hkrati kakovostnejša, bolj praktična in lepša, je težko odgovoriti. Vsaka ima svoje dobre in slabe lastnosti. Zato se bo moral gotovo vsak sam lastnik dvorišča odločiti za sebi primerno oblogo. Za večino investitorjev je pri izbiri še vedno ključnega pomena videz obloge. Vendar ne sme se zanemariti tudi dejavnikov kot je odpornost na obremenitev in vremenske vplive, enostavnost vzdrževanja in čiščenja, življenjska doba obloge in seveda cenovno sprejemljivost. Na slovenskih dvoriščih sta v veliki večini asfaltirani ali tlakovani oblogi, pojavljajo pa se tudi kamnite obloge.

Praktična asfaltna površina

Zmesi kamnitih zrn, polnila, bitumna in različnih dodatkov (vlakna, umetne mase, reciklirani materiali, barve, ipd) sestavljajo asfalt. Kamnita zrnca zagotavljajo asfaltni zmesi trdno in čvrsto komponento. Praviloma je delež kamnitih zrn v asfaltni masi od 92 do 96%.
Številne pozitivne lastnosti asfalta so zasluga, da je ta z betonskimi tlakovci še vedno najbolj pogosta izbira na dvoriščnih površinah. V prvi vrsti je njegova ugodna cena. Druga odlika je dobra nosilnost, ob pogoju, da je asfaltna plast dovolj debela. Obstojnost asfalta je ob kakovostni vgradnji praktično neomejena. Čiščenje asfaltne površine je enostavno. Njegova gladka površina omogoča tudi strojno pluženje snega. V primerjavi z betonsko površino je asfalt bolj odporen na zimsko soljenje.
V primeru asfaltiranja stare betonske ali asfaltirane podlage moramo njo ustrezno očistiti in pripraviti. V ta namen uporabimo rezkalni stroj, samohodno krtačo za strojno čiščenje, lahko tudi cisterno z opremo za pranje z vodo in cisterno za brizganje bitumna.
Ob izdelavi je temperatura izdelanega asfalta zelo visoka. Tudi med njegovo vgradnjo ne sme pasti pod 110 stopinj Celzija, zato ga je od časa nastanka treba porabiti najpozneje v dveh urah. Torej je pomembno, da izdelan asfalt čim hitreje pripeljemo iz proizvodnje do mesta vgradnje in ga tudi čim hitreje vgradimo. Na manjših dvoriščih ali razgibanih površinah asfaltiramo ročno, na večjih površinah pa strojno s posebnimi asfalterskimi stroji. Z asfaltnim razdelilnim strojem (finišerjem) razgrnemo asfaltno zmes po celotni površini. Odvisno od namena uporabe je takšen stroj lahko različne velikosti, opremljen s fiksnimi ali raztegljivimi vgrajenimi gredmi in z različnimi zgoščevalnimi elementi s plinskim ali električnim gretjem. Sodoben finišerski stroj ob razgrinjanju asfaltno zmes že tudi delno zgosti (utrdi), vendar jo je potrebno še dodatno utrditi s cestnim valjarjem, na manjših nedostopnih površinah pa z vibracijsko ploščo. Nova asfaltirana površina je vozna že po nekaj urah od časa vgradnje.
Le v primeru dvoplastnega asfaltiranja bomo dosegli gladko in dovolj kvalitetno asfaltirano površino. V tem primeru najprej asfaltiramo spodnjo nosilno plast, ki mora biti debela vsaj 5 centimetrov. Ta je izdelana iz grobega asfalta z granulacijo bitumiziranih zrnc do 16, 22 ali 32 mm premera. Na nosilno plast izdelamo zgornji obrabni sloj v debelini 3 centimetre. Finejša zrnca z granulacijo od 0 do 11 mm tvorijo končno gladko asfaltno površino.
Asfaltna površina je razmeroma mehka. Z močnejšim udarcem ostrega predmeta se na njem hitro pojavi poškodba. Ker je asfaltna masa porozna, vpija tekočine. Zlasti bencin v zelo kratkem času močno razje asfaltno maso. Zaradi poroznosti z asfaltne površine tudi ni možno odstraniti oljne madeže.
V primerjavi s tlakovano površino, ki jo z uporabo različnih oblik in barv tlakovcev lahko naredimo pestrega videza, je asfaltna površina z enolično sivo barvo dokaj pusta in s tem precej spominja na industrijsko dvorišče. Izključno zaradi tega lahko na marsikaterem novem hišnem dvorišču opazimo kombinacijo asfaltne in tlakovane površine. Zlasti na večjih predelih asfaltne površine so vgrajene v različnih oblikah skupine granitnih kock. Res je sicer, da s tem delno izgubimo prvotno odliko asfaltne površine z enostavnim vzdrževanjem, vendar s tem presenetljivo dobro popestrimo celotno dvorišče. Takšno dvorišče bo kaj lahko celo bolj elegantnega videza kot tlakovana površina z betonskimi tlakovci. S premišljenim načrtovanjem mesta vgradnje skupin granitnih kock se lahko pozneje ob morebitni potrebi po napeljevanju zemeljskega voda čez dvorišče izognemo rezanju asfaltne obloge.

Kamniti tlak na dvorišču

Kamnite plošče z zgornjo naravno lomljeno površino se najpogosteje uporabljajo za tlakovanje hišnih dvorišč in dovoznih poti. Pri nas so glede na vremenske pogoje najprimernejše kamnite plošče iz Porfida, Luzzerna in Serpentina Verde.
V največ primerih se uporabljajo Porfido kamnite plošče, pri katerih lahko izbiramo poleg barve tudi velikost kamnov in oblik. Te so lahko nepravilne oblike, pravilne oblike plošč z rezanimi ali lomljenimi robovi, kocke, stopnice, ipd.
Nepravilne oblike kamnitih plošč so namenjene za venecijanske tlake na dvoriščih in poteh ob hišah. V ponudbi so debeline 1 do 3 cm ali 2 do 5 cm. Pri tanjših kamnih so medsebojne rege (fuge) ožje. Poleg različne debeline lahko izbiramo tudi različne velikosti plošč. Za manjše površine se najpogosteje uporabi normalno velikost kamnitih plošč, za večje površine pa se pogosto izbere večje kamne.
Pravilne oblike kamnitih plošč je možno izbirati glede na barvo (viola, grigio) in tudi glede na obdelavo robov. Tako so lahko plošče z rezanimi robovi. Pri njih so stiki med ploščami enake širine (od 5 do 10 mm). Druga vrsta so plošče z lomljenimi robovi. Zaradi odstopanja velikosti takšnih plošč (do 4 mm), so stiki med ploščami široki približno 15 do 20 mm. V ponudbi so plošče različnih velikosti. Po širini so v toleranci na 5 cm, torej so v ponudbi 10 cm, 15 cm, 20 cm, 25 cm…, do 50 cm. Dolžine plošč so najbolj pogosto poljubne, lahko pa so tudi enotne dolžine. Pravilne oblike plošč se uporablja za zunanje tlakovanje (dvorišča, poti, terase, itd) ali za notranje tlake. Namenjene so kot samostojni tlaki, kombinacija z nepravilno obliko tlaka ali za izdelavo zaključkov - robov tlakov.
Kamnite kocke so dobavljive v različnih dimenzijah in debelinah. Najpogosteje se uporabljajo velikosti 10/10 cm, katerih debelina je lahko prilagojena za izdelavo kombinacije tlakovanja s kamnitimi ploščami (pravilne ali nepravilne oblike). Kocke so sekane iz plošč debeline od 3 do 6 cm ali 4 do 8 cm. Pogosto se jih uporablja za zaključke tlakov in sicer v istem nivoju kot je osnovni tlak, s tem da se lahko uporabi eno, dve ali tri vrste kock.
Tako kot pri asfaltu ali betonskih tlakovcih, moramo tudi pred polaganjem kamnitih plošč ustrezno pripraviti spodnjo podlago. Ravno tako odstranimo nenosilno zemljino v globino vsaj 50 do 60 cm. Sledi izdelava nosilnega tamponskega sloja s potrebnim komprimiranjem. Debelina tega sloja je sicer odvisna od odstranitve nenosilne zemljine, vendar naj bo nekje od 30 do 40 cm. Zatem izdelamo po celotni nosilni dvoriščni površini armirano betonsko ploščo debeline od 12 do 15 cm, z enojnim ali dvojnim armiranjem armaturne mreže. Upoštevamo naj potrebne dilatacijske stike v nosilni armiranobetonski plošči. Ta plošča mora biti izdelana v enakem naklonu kot bo pozneje izdelan finalni tlak. Ploščo zabetoniramo od 8 do 10 cm nižje od zaključnega tlaka. Višina je odvisna od debeline kamna, katerega bomo polagali. Kamen polagamo na betonsko podlago z zemeljsko vlažnostjo. Na koncu postopka reže zafugiramo s fino cementno malto, v kateri so primešani dodatki za neskrčljivost malte. Da pozneje ne bomo imeli težav s čiščenjem fug, naj med polaganjem in takoj po fugiranju dobro očistimo kamnito površino.

Pogosta izbira so tlakovci

Zakaj so betonski tlakovci kljub hudi konkurenci obdržali na trgu svoj primat, je razlog predvsem v posodobljeni proizvodnji s ponudbo različnih oblik, barv in struktur. Razlika med starimi klasičnimi sivimi tlakovci in sedanjimi betonskimi izdelki je več kot očitna. Nekaj desetletij nazaj so bili tlakovci več ali manj vsi enakih oblik in standardne sive barve, kar je dvorišču dajalo vtis monotonosti in neatraktivnosti. Današnja tlakovana dovozna pot in dvorišče sta lahko z domiselno izbiro barve ter oblike tlakovcev in njihovega načina polaganja, izredno atraktivna. Sedanja ponudba tlakovcev je v najrazličnejših velikostih, oblikah in barvah, kombinira pa se jih lahko v zelo raznolike vzorce. V zadnjem času so popularni tlakovci, ki ponazarjajo stare klasične tlakovce iz naravnega kamna, pri nekaterih so robovi neenakomerni in s tem tlakovci dobijo še bolj naraven videz.
Kvalitetni betonski tlakovci so primerni za večje obremenitve, so enostavni za čiščenje, ne drsijo in dolga leta kljubujejo najrazličnejšim vremenskim vplivom. Poleg tega so relativno enostavni za polaganje in sicer tako ročno kot strojno. V primerjavi z asfaltno površino ali kamnitim tlakom imajo tlakovci prednost v tem, da se jih lahko ob naknadnem posegu na že urejeni površini odstrani in ponovno položi.
V Sloveniji je kar nekaj proizvajalcev tlakovcev, katerih proizvodi se razlikujejo tako po ceni kot tudi kvaliteti. Njim močno konkurenco delajo tudi proizvodi iz tujine. Da je betonski tlakovec dovolj kakovosten, pomeni, da ima ta dovolj visoko trdnost, je dovolj odporen na zmrzovanje in tajanje v prisotnosti soli, je odporen na težo večjega tovornega vozila, je odporen proti obrabi (odpornost na obrus) in zagotavlja dobro barvno obstojnost. Po drugi strani se pri nekakovostnem tlakovcu zgodi, da se prične z leti krušiti in bledeti. Razlog temu je v vpijanju vlage v betonsko maso. Dober tlakovec mora čim manj vpijati vlago. Dokaz, da bomo izbrali kakovostne tlakovce, so lahko razni certifikati o ustreznosti izdelka, kot je SQ slovenski znak kakovosti ali znak CE, ki zagotavlja, da je izdelek narejen v skladu z evropskimi in slovenskimi standardi.
Glede na obliko je izbira tlakovcev možna v šestkotni, osemkotni, pravokotni, kvadratni in obliki črke S ali H. Podobna raznovrstna izbira je tudi glede barve. Od sive, rjave, rumene, do rdeče, zelene in tudi zmešanih barv. Ob bogati izbiri barvne palete naj ne pretiravamo z barvnimi odtenki, saj se kaj lahko zgodi, da izbrana močna barva dvoriščne površine ne bo sovpadala v naravno okolje.
V ponudbi so tudi betonski tlakovci s kamnitim posipom. Pri teh je osnova tlakovcev beton, na katerega je dodana zgornja plast iz zrnc naravnega kamna v različnih teksturah. Za pohodni sloj se uporablja le zdrob najbolj kakovostnih kamnov kot je granit, kremenovec in porfir. Z uporabo takšnih tlakovcev pridobi naše dvorišče poleg lepšega videza tudi boljšo talno trpežnost in enostavnost vzdrževanja.
Polaganje tlakovcev lahko izvršimo s suhim načinom ali na cementno malto. V redkejših primerih se investitorji odločijo za betoniranje tlakovcev. S tem naj bi površina bila odporna na večje obremenitve, odpravila pa naj bi se tudi zmožnost rastja zelenja med stiki tlakovcev. Vendar hkrati moramo vedeti, da s tem izničimo ravno eno najbolj pomembnih odlik tlakovcev, ki je enostavna in hitra montaža. Hkrati odpade tudi možnost poznejšega dvigovanja tlakovcev v primeru adaptacije. Večina investitorjev se zato raje odloča za suho polaganje.
Postopek montaže tlakovcev je sledeči. Najprej na utrjeno grobo podlago pripravimo tako imenovano posteljico. V višino približno treh centimetrov na nosilni sloj nasujemo droben pesek (od 0 do 5 mm). Po celotni dvoriščni površini njega natančno poravnamo z ravno letvijo v končni višini, kjer je upoštevana še debelina tlakovcev. Na takšno podlago polagamo tlakovce enega ob drugega, s tem da se ob stikih pusti do 5 mm široke fuge. Ob tem pazimo, da so vsi tlakovci položeni v isti višini. S tem preprečimo nastanek stopničk, ob katere bi se pozneje spotikali in bi se med njimi nabirala umazanija. Za uravnavanje iste višine tlakovcev si pomagamo z gumijastim kladivom.
Odvisno od oblike tlakovcev lahko njih polagamo na različne načine medsebojnega sestavljanja. Med polaganjem jemljimo tlakovce z več palet hkrati. S tem bomo rešili problem manjših odstopanj v obliki in barvi tlakovcev ter si zagotovili barvno in strukturno enakost tlakovane površine.
Po končanem polaganju celotno tlakovano površino z vibracijskim strojem še zvibriramo in utrdimo. Za zapolnitev stikov med tlakovci se ne priporoča običajne mivke, ker vsebuje apnenec. Ta pospešuje rast trave in plevela, katera sta v primerjavi z asfaltno površino na tlakovanem dvorišču pogost problem. Najbolj primerna je kremenčeva mivka. To raztresemo po celotni tlakovani površini in s pometanjem zapolnimo fuge. S časom se tlakovci med sabo uravnajo in po približno 14-tih dneh se zopet pojavijo posamezne prazne fuge. Zato je potrebno postopek fugiranja ponoviti, dokler ne ostanejo fuge z mivko trajno polne.

Sodobne alternative dvoriščnih oblog

Novost na trgu so tlakovci, narejeni iz posebne plastične mase, ki vzdržijo visoke obremenitve in je odporna na temperaturne razlike. Nosilnost takšnih tlakovcev je kar 4 tone teže na kvadratni meter. Zaradi njihove lahke teže je lažji transport in omogočajo enostavno ter hitro polaganje. Polaga se jih lahko v pesek, mivko ali travo. Pri slednji izvedbi se jih položi v razmočen teren in se jih povalja. Travo se lahko pozneje normalno kosi, ob tem pa se tlakovci ne umažejo. Takšno tlakovano površino se enostavno čisti z vodo. Ker ima pohodna površina tlakovcev protizdrsno strukturo, so primerni tudi na spolzkih površinah. Uporablja se jih lahko tako na parkirišču, dovozni poti, kot tudi na zelenici, za utrjevanje mehke površine, talne površine v hali in šotoru ali letališki stezi. Plastična masa tlakovcev je odporna na vremenske razmere in z leti ne zbledi, ne razpoka in se ne razkraja. Material je okolju prijazen, saj je tlakovce možno reciklirati. Tlakovci iz umetne mase so v ponudbi v različnih barvah.
Za dvoriščna tla je alternativa betonskim tlakovcem lahko tudi tako imenovano pohodno satje. To je izdelano iz elastičnega polietilena. Njegova celotna površina tvori videz mrežnega satovja, katerega preraste trava in s tem poda dvorišču naraven videz. Zaradi majhne debeline sten se pohodno satje v celoti skrije v travno rušo. Problematika sušnih poletnih obdobij je ob uporabi pohodnega satja veliko manjša, saj le ta ne vpija vlage in s tem ostane v celoti na voljo travni ruši.
Površina satovja se ne zbija. Na ta način ima površina dobro drenažno lastnost, saj ostaja propustna za vodo. Odvodnjavanje je zagotovljeno po celotni površini satja. Ker se povozna plast ne more mešati z podložno plastjo, je onemogočeno tvorjenje blata.
Zaradi posebnega robustnega zatično povezovalnega sistema omogoča satje precej visoke obremenitve tudi na večjih površinah. Odporen je na obremenitve tudi do 350 ton/m2.
Satje ima tudi dobro elastično sposobnost, zato se prilagaja tudi neravni podlagi. Njega se lahko uporablja tako za zatravitev prevozno – pohodnih površin, kakor tudi za utrditev brežin, nabrežij in obremenjenih parkirnih površin.
Zatično - povezovalni sistem omogoča hitro in zanesljivo namestitev. 12 posameznih elementov pohodnega satja, velikosti 33 x 33 cm je tovarniško že sestavljeno v plošče velikosti 100 x 133 cm, kar omogoča hitro montažo.

pripravil: M.A.

Najbolj brano