Varnost našega doma
Statistike kažejo, da se vlomi v času poletnih dopustov precej povečajo. Zato ne dopustimo, da nam vlomilci spremenijo prijeten dopust v nočno moro, ko ob prihodu domov pričakamo opustošen dom. Kako lahko to preprečimo?
V času pred odhodom na dopust naj upoštevamo številne preventivne ukrepe pri zaščiti našega doma. Podatke o času odhoda in trajanju oddiha naj zaupamo le svojim najožjim prijateljem in znancem, za katere lahko garantiramo, da ne bodo novice razširili naokrog, saj bi s tem sicer nehote povzročili, da bi za našo odsotnost z doma zvedeli vlomilci, kar bi jim precej olajšalo delo pri vlomu. Če imamo možnost je med najbolj učinkovitimi preventivnimi ukrepi, da se v času naše odsotnosti naseli v stanovanje nekdo izmed prijateljev, ki mu lahko zaupamo. Vlomilci bodo s tem imeli mnogo manj poguma, da se lotijo ravno naše hiše. Na dan odhoda naj poskrbimo, da ne bo hiša že od daleč videti prazna in zapuščena. Kaj dejansko pomeni, da je hiša prazna in zapuščena, pa bomo najlažje ugotovili, če se v mislih sami postavimo na vlomilčevo mesto. Bistvo vseh preventivnih varnostnih ukrepov je ta, da pred odhodom razmišljamo tako kot da bi se sami odpravljali na vlomilski pohod. Na ta način bomo hitro odkrili mnoge zunanje »pomanjkljivosti«, ki se kažejo na našem domu in s tem enostavno kar kličejo po obisku vlomilcev. Izurjen in profesionalen vlomilec ne bo nikdar vlomil v tujo hišo kar tako na vrat in na nos, ampak bo podvigom opazoval žrtvino hišo, njene življenjske navade, premoženjsko stanje in kaj je lastnik naredil (če sploh je) za zavarovanje doma. Spuščena senčila in poln pisemski nabiralnih sta največja zunanja znaka, da je hiša za nekaj dni zapuščena in prazna. Napačno bo razmišljanje, da bomo s spuščenimi senčili zaustavili vlomilce na poti v naše stanovanje. Nasprotno, celo privabili jih bomo s tem. Vedno naj bodo senčila ob našem odhodu dvignjena. Še boljša rešitev so avtomatizirana senčila, ki delujejo s krmiljenjem preko našega pametnega telefona. Tako bomo lahko sami kadarkoli in od kjer koli upravljali s senčili ali pa nastavili samodejno spuščanje in dvigovanje senčil. S tem bomo lahko vlomilce kar močno zavedli v prepričanje, da naše stanovanje ni prazno. Poleg senčil lahko s pomočjo tako imenovane inteligentne inštalacije samodejno nastavimo ali sami daljinsko upravljamo z razsvetljavo v stanovanju. Problem z nabiranjem pošte v nabiralniku bomo še najbolj enostavno rešili tako, da na poštnem uradu naročimo zadržanje vseh poštnih pošiljk, ki so naslovljene na nas do datuma naše vrnitve ali da pošiljke preusmerijo na naslov enega od naših znancev, ki bo ta čas doma. Uporabna rešitev je tudi dogovor s sosedom, da bo iz našega nabiralnika redno pobiral pošiljke. Hkrati ga naj poprosimo, da bo med našo odsotnostjo namenil več pozornosti na našo prazno hišo, oziroma bo pozoren na morebitne obiskovalce. Vlomilci se namreč pogosto pretvarjajo pod raznimi pretvezami kot so hišni prodajalci raznega blaga, popisovalci električne energije ali le lažni poizvedenci za kakšno izmišljeno osebo, ki naj bi stanovala v našem okolju. Če imamo soseda, ki mu lahko zaupamo ključ od stanovanja, bo ta nam občasno prezračil sobe in zalil okenske rože. S to potezo bo sosed dal vtis, da je naše stanovanje naseljeno. Telefonska tajnica ali avtomatski odzivnik na elektronski pošti, na katerih pustimo sporočilo, da smo odsotni zaradi dopusta in sporočimo celo dobo trajanja naše odsotnosti, je zelo dobro sporočilo vlomilcu kdaj in koliko časa bo naše stanovanje prazno. V času naše odsotnosti naj doma ne puščamo gotovine, nakita, vrednejših dokumentov in kreditnih ali plačilnih kartic, temveč jih shranimo pri prijateljih ali v svoj varnostni sef. Priporočljivo je tudi, da imamo dokumentacijo za vrednejše tehnične predmete varno shranjene, si zabeležimo vse njihove serijske številke ali jih tudi celo fotografiramo. V primeru kraje bodo lahko policiji ti podatki v veliko pomoč pri poznejšem iskanju ukradenih predmetov, v primeru zavarovanega premoženja pa pomemben dokaz zavarovalnici pri našem odškodninskem zahtevku. Neposredno pred odhodom popolnoma zaprimo vsa dostopna okna, ki so v kleti, pritličju in tudi na strehi. Seveda ne pozabimo na balkonska okna, ki so najlažje dosegljiva. Z dvorišča umaknimo vse lestve, mize, stole, razne zabojnike in podobne pripomočke, kar bi omogočilo plezanje po stenah. Najbolj učinkovito zaščito pred vlomilci bomo dosegli s kombinacijo uporabe preventivnih sredstev, mehanske protivlomne opreme in elektronske. Med slednjo opremo je gotovo najbolj poznana alarmna naprava. Z njeno pomočjo bomo vlomilcem skrajšali čas obiska našega doma praktično na sekunde.
Alarmna naprava
Enostavno obrazloženo je alarmna naprava skupek elektronskih naprav, ki s posebnimi senzorji zaznajo vlom v notranjost objekta in sprožijo alarm. Naprava je sestavljena iz štirih osnovnih delov. To je alarmna centrala, katera je pamet sistema, senzorji, tipkovnica ter zunanja in/ali notranja sirena. Alarmna centrala je osnovni del naprave. Ta ima nalogo, da kontrolira stanje našega sistema (senzorjev, tipkovnic, siren, GSM in IP vmesnikov...), pošilja sporočila o alarmu sireni, dežurnemu centru varnostne službe ali na zasebno linijo katerekoli telefonske številke stacionarnega ali mobilnega operaterja. S takšno možnostjo so opremljeni vsi sedanji alarmni sistemi. Sedanja centrala omogoča varovanje celotnega doma ali samo dela hiše (consko varovanje). Slednja možnost nam pride v poštev v primeru, da smo doma in se gibljemo samo v pritličju, medtem ko so kletni prostori prazni. Lokacija postavitve centrale naj bo na skritem mestu v središču stanovanja ali na težje dostopnem mestu, po možnosti v bližini električnega in telefonskega priključka. Senzorji so “oči” alarmnega sistema. Na alarmno centralo je z ožičenjem ali brez njega (v primeru brezžičnega sistema) vezan vsak posamezni senzor. S pomočjo infrardečih ali dodatnih mikrovalovnih žarkov v prostoru senzor zazna vsak premik. Ta podatek sporoči centrali, katera sproži alarm. V največjem deležu se uporablja senzor z delovanjem infrardečih žarkov. Ta deluje z zaznavanjem spremembe temperature v območju, ki ga senzor pokriva. Enostavna in hitra vgradnja ter veliko območje zajetja senzorja so njegove dobre lastnosti. Ob izbiri takšnega senzorja naj bomo pozorni predvsem na stopnjo občutljivosti zunanjih motenj z GSM signali ali oddajniki, možnosti prilagajanja območja pokritja z menjavo leč, nemotenem delovanju senzorja tudi pri višji temperaturi znotraj bivalnega prostora, možnosti digitalne obdelave signala, ki zagotavlja zanesljivejše delovanje sistema, ipd. Tako imenovani senzorji dvojne tehnologije so še boljša rešitev. Delujejo na podlagi infrardečega in mikrovalovnega žarčenja. Poleg infrardečega zaznavanja temperature, mikrovalovni del zazna vstop v polje delovanja. Z dvojno tehnologijo je pri takšnem alarmnem sistemu bistveno manjša možnost sprožitve lažnega alarma. Odvisno sicer od izvedbe, sedanja alarmna centrala omogoča tudi priklop požarnih senzorjev (temperaturnih in optičnih) in senzorja plina (ogljikov monoksid). Predvsem v prostorih z ogrevalnim kotlom, štedilnikom ali dimnikom je priporočljiva vgradnja požarnega senzorja pri prostorih s kaminom pa dodatno še senzor ogljikovega monoksida. Nekateri sedanji alarmni sistemi s požarnimi senzorji imajo certifikate požarnega sistema, kar nam omogoča ugodnejše požarno zavarovanje. Tipkovnica je tisti del alarmne naprave, preko katere s številčno kodo vklopimo in izklopimo alarm, ter upravljamo z vsemi dodatnimi funkcijami, ki jih omogoča sistem. Od alarmne centrale je ločena in je običajno vgrajena v bližini vhoda v objekt, saj jo vsakodnevno uporabljamo. Tipkovnica ima zabeležen tudi svoj arhiv dogodkov, kjer lahko pregledujemo aktivacije nekdanjih alarmov ali eventualne nekdanje napake v sistemu. Pri izbiri tipkovnice je pomembno, da je ta dovolj pregledna, enostavna za uporabo in ima možnost uporabe funkcijskih tipk. Enostavnejša tipkovnica deluje na osnovi diod, sodobna tipkovnica ima vgrajen LCD prikazovalnik, novejši sistem pa je tipkovnica na dotik, ki ima tudi večji zaslon in s tem še bolj pregledno upravljanje. S pomočjo sirene centrala sporoči, da se v našem domu nekaj dogaja. Sirena se aktivira z zvočnim in/ali svetlobnim signalom, lahko pa tudi s tako imenovanim tihim alarmom. Bistvo tihega alarma je, da vlomilec niti ne ve za sproženje alarma. Ko senzor zazna vlomilčev premik, ta podatek prenese centrali, centrala pa neposredno nadzornemu centru varnostne službe ali lastniku na mobilni telefon. Na ta način lahko varnostniki najlažje zalotijo vlomilca že pri delu. Zunanja sirena mora biti vgrajena na mestu, ki ni dosegljivo vlomilcu, torej vsaj na višini treh metrov. Da bi alarmni sistem deloval tudi ob izpadu električne energije je potreben sistem rezervnega napajanja, ki je sestavljen iz akumulatorjev vgrajenih v sami alarmni centrali, GSM pozivniku ter zunanji sireni. Proti odpiranju s strani nepoblaščenih oseb imajo vsi elementi v alarmnem sistemu vgrajeno tamper zaščito oz. sabotažno stikalo. Zato je potrebno, da so vsi akumulatorji vgrajeni znotraj naprav. O potrebi po alarmni napravi pričnemo običajno razmišljati šele, ko imamo dokončano hišo ali celo šele po vlomu v naše stanovanje. Zaradi tega pride do težav pri inštalaciji množice kablov in žic po že gotovih stenah. Za takšne namene so na trgu že nekaj let v ponudbi brezžični alarmni sistemi. Prvotni brezžični sistemi so bili slabše kvalitete in precej dragi, vendar so z razvojem elektronike postali vse bolj zanesljivi, učinkoviti in tudi njihova cena je vse bolj sprejemljiva. Kljub temu naj bomo predvsem pri cenenih brezžičnih alarmnih sistemih previdni, saj je običajno z nizko ceno tudi manj zanesljivo delovanje. Izbrani alarmni sistem naj ima dvosmerno delovanje med centralo, senzorji in sirenami, saj v tem primeru centrala ve kaj se dogaja z elementi sistema. Pri novogradnji naj vsekakor razmišljamo o alarmnem sistemu že pri predinstalaciji oziroma pri razpeljavi instalacijskih cevi. S tem bo pozneje enostavna in hitra vgradnja ožičenega alarmnega sistema, brez kakršnih koli gradbenih posegov.
Video nadzorni sistem
Hiter razvoj elektronike je poleg alarmnih naprav doprinesel dostop video nadzornega sistema tudi manjšim uporabnikom v stanovanjskih hišah. Z vgrajenim video nadzornim sistemom znotraj ali zunaj hiše imamo neprestano in od kjer koli (s pokritim območjem GSM signala ali spletno povezavo) omogočen nadzor preko pametnega telefona. Že z vgrajenimi vidnimi video kamerami na objektu damo vsiljivcu že takoj vedeti na znanje, da bo v to hišo zelo rizičen vlom. V osnovi je takšen sistem sestavljen iz snemalnika in kamer. Na trgu so v ponudbi digitalni video snemalniki iz analognih kamer, ki pretvorijo analogni signal v digitalno obliko in takšnega shranijo na trdi disk. Druga vrsta so digitalni video snemalniki iz IP kamer, ki iz TCP/IP signala shranijo digitalni stream na trdi disk snemalnika. Pri novejših video snemalnikih je možen oddaljeni dostop iz pametnega telefona, tablice in prenosnega ali osebnega računalnika. Pri katerikoli video nadzorni kameri je njena osnovna naloga, da ta po ožičenju ali brezžično pošilja signal slike snemalniku, kateri te podatke shrani. Klasične kamere delujejo na podlagi analogne tehnologije. Takšnih kamer je še vedno največ nameščenih. Njihove prednosti so predvsem v cenovni ugodnosti, enostavni uporabi in velikem obsegu izdelanega arhiva posnetkov. Vendar imajo te omejitev pri kvaliteti posnetka oziroma pri ločljivosti slike, ki omogoča do 400.000 točk. Praktična rešitev za zamenjavo obstoječih analognih kamer je med drugim lahko z izvedbo visokoresolucijskih kamer s HDCVI tehnologijo, ki uporabljajo obstoječi koaksialni kabel. Ločljivost sedanjih takšnih kamer lahko že močno presega dva megapiksla (MP). Obstoječe analogne kamere in snemalnik se enostavno zamenja s HDCVI opremo, ob tem pa prvotna inštalacija ostane nespremenjena. Sedanje sodobne IP kamere imajo ločljivost slik lahko višje tudi od 5 MP. Dovolj visoka ločljivost slike zagotavlja več razpoznavnih podrobnosti na posnetku. Vendar prepoznavnost obraza in registrskih tablic bodo zagotavljale že kamere z ločljivostjo 2 MP. Višja ločljivost kamer nam bo prišla v poštev le ob opazovanju večjega območja in večjih podrobnostih na posnetkih. Slednje kamere so uporabne zlasti za nadzor nad parkirišči in ostalimi večjimi javnimi površinami, proizvodnimi halami, skladišči, trgovskimi centri, ipd. Prvotne IP kamere so bile zelo drage, z leti pa so se te precej pocenile, tako da so sedaj že zelo konkurenčne analognim kameram. Dejstvo je, da se IP kamere vse bolj izboljšujejo, hkrati pa so tudi vse bolj po dostopnih cenah. Njihove prednosti so še v enostavni namestitvi in vzdrževanju, video posnetki so visoko kvalitetni tudi ob slabši svetlobi in vidljivosti, omogočajo možnost snemanja brez DVR npr. v spletni oblak ali v vgrajeno pomnilniško kartico, z IP kamerami je možen brezžičen video in avdio prenos prek omrežja Wi-Fi, kamere omogočajo oddaljen dostop preko enostavnega uporabniškega vmesnika, na naš pametni telefon pa lahko tudi samodejno pošiljajo sporočila (fotografije, opozorila) ob zaznavanju gibanja. Da omogočajo sliko tudi ponoči, imajo videonadzorne kamere vgrajene infra rdeče LED diode. V zadnjih letih so se na trgu pojavile inteligentne kamere, ki z visoko procesorsko močjo zmorejo dobro poznane zaznave gibanja, zaznavo obraza, prepoznavo avtomobilske registrske tablice, štetje različnih dogodkov, zaznavanje manjkajočega ali tujega objekta, itd. S tem neprestano in zelo podrobno opozarjajo na sumljiv dogodek. Ko sta video nadzorni sistem ali alarmna naprava zmontirana in usposobljena, je priporočljivo, da vsa vhodna mesta označimo še z nalepkami, ki opozarjajo, da je objekt pod nadzorom. Že same nalepke marsikaterega storilca odvrne od namena, da bi sploh pričel z vlomom.
Vhodna vrata so osnovna zaščita
Prvi pogoj za vgradnjo mehanske zaščite so kakovostna vhodna vrata. Da protivlomna vrata dejansko opravljajo svojo funkcijo, poskrbi jeklena konstrukcija krila in podboja. Nanjo so nameščeni ostali varnostni elementi, ki pripomorejo k preprečevanju vlomov. Med temi elementi izstopa večtočkovna protivlomna ključavnica, ki se blokira pri poizkusu loma ali izvleka cilindričnega vložka. Nadaljnja učinkovita zaščita je vgrad¬nja varnostnega ščitnika ali rozete, ki preprečuje lomljenje in vrtanje cilindričnega vložka. Za to poskrbi jeklena zaščita, ki je nameščena pod ščitom ali rozeto na zunanji strani vrat. Varnostna garnitura z razliko od navadne kljuke nima na prednji strani vijakov, zato se njo ne more odstraniti z zunanje strani. Možna je tudi izbira varnostne garniture, ki nudi zaščito proti izvleku cilindričnega vložka. Še večjo varnost dosežemo, če poleg osnovne zaščite vgradimo dodatno zaščito vhodnih vrat z namestitvijo pribitne ključavni¬ce, prečne zapore, varnostne verižice, kukala ali varovala proti dvigu vrat. Dobra protivlomna vrata s svojo konstrukcijsko zasnovo in vgrajenim izolacijskim materialom nudijo tudi zelo dobro toplotno in zvočno izolacijo. Pri sedanjih protivlomnih vratih lahko izbiramo med različnimi njihovimi videzi. Želeni videz protivlomnih vrat največkrat dosežemo s pestro izbiro prekrivnih plošč iz različnih materialov, ki se vgradijo v jekleni okvir vratnega krila. Lahko se odločimo za usklajen videz z okni in barvo fasade, lahko pa izbiramo med oblogami različnih modernih in klasičnih oblik. Vendar pri nakupu naj upoštevamo predvsem prvenstveno nalogo vhodnih vrat v njeni zadostni odpornosti na vlom. Na trgu so še vedno pogosto varnostna manj učinkovita vrata, ki pa jih trgovci vseeno poimenujejo varnostna vrata. Prava protivlomna vrata imajo v svojem jedru jekleno konstrukcijo z eno ali več jeklenimi ploščami ter ojačitvenimi profili. Ob tečajih imajo običajno vgrajene štiri fiksne zapahe, v ključavnici pa od pet do osem pomičnih zapahov. Vgradnja ali zamenjava s starimi vrati je podobno kot z običajnimi novimi vrati zelo enostavna in hitra. Usposobljena ekipa opravi montažo v enem dnevu. Vgradnja protivlomnih vrat poteka suhomontažno; torej brez zidarskih del.
Cilindrična ključavnica
Čeprav se cilindrične ključavnice na prvi pogled od zunaj razen v dimenzijah med sabo ne razlikujejo, se razlika skriva v notranjosti cilindrov. Pod pojem varnostne ključavnice se šteje, da je varnostni ščit cilindrične ključavnice iz trdnega in kakovostnega materiala, material iz katere je izdelana ključavnica pa odporen proti vrtanju. Vsekakor je ključavnica ključni pojem našega varovanja, zato mora ta biti kar se da kakovostna, ki ne bo takoj popustila, ko se je bo vlomilec lotil s svedrom ali kakšnim drugim vlomilskim pripomočkom. Ob izbiri ustrezne ključavnice naj imamo v mislih, da boljša, ko je ključavnica, dalj časa se bo vlomilec zamudil in večja je verjetnost, da ga med dejanjem kdo opazi. Vendar varovanje doma ne bomo kaj prida izboljšali, če se bo kvalitetno cilindrično ključavnico vgradilo v stara in šibka vhodna vrata. Le kakovostna ključavnica in dovolj dobra protivlomna vrata bodo zadostna garancija proti vlomu. Pravilna varnostna ključavnica ne sme segati več kot 3 mm od zunanje površine varnostnega ščitnika ali rozete. Niti ne sme imeti na notranji strani namesto ključa vrtljiv gumb za zaklepanje. To še posebej velja pri vhodnih vratih z steklenimi odprtinami, saj bo vlomilec preprosto razbil steklo in z notranje strani obrnil gumb za zaklepanje.
Mehanska zaščita z rešetkami
Pritlična in balkonska okna in vrata so vlomilcem najbolj dostopna mesta za vlom. Z razliko od starih kovinskih rešetk, so današnje lepšega videza, saj so običajno kovana, kar daje vtis unikatnega izdelka. Če se odločimo za namestitev okenskih rešetk na naši hiši, naj bodo te vgrajene na vseh pritličnih oknih in ne samo na vidnih straneh hiše kot je na kraju ob cesti. Če pustimo samo eno nezavarovano pritlično okno, je ves trud zaman, saj si bodo tatovi še pred vlomom gotovo ogledali celotno zunanjost hiše in iskali najbolj ranljiva mesta. Ob montaži okenskih rešetk naj upoštevamo možnost reševanja opreme v primeru požara. Okvirji rešetk naj bodo pritrjeni na vogale okenske odprtine tako, da njihove vijake z zunanje strani ni možno enostavno odviti s ključem.
Dragocenosti v trezorju
Ker vlomilci najpogosteje iščejo gotovino, pomembne listine, nakit in druge dragocenosti, je pametna odločitev nakup trezorja. Izbiramo lahko med vgradnim in pohištvenim trezorjem ter različnimi načini zaklepanja: na ključ, elektronsko številčnico in kombinacija obeh. Vgradni trezor je zabetoniran v steno, pohištven pa je zasidrani v tla ali v steno pohištvenih elementov. Nekateri trezorji z vgrajenim ognjeodpornim izolacijskih slojem zagotavljajo zaščito ob morebitnem požaru. Pri izbiri trezorja naj vsekakor pazimo na njegovo zadostno kakovost. Z izbiro trezorja slabe kakovosti ne bomo naredili za zaščito svoje lastnine praktično nič. Da bomo zagotovo izbrali svojim potrebam najbolj ustrezen trezor, naj nam pri nakupu svetuje strokovnjak v pravem pomenu te besede. Njega pa ne bomo našli v trgovsem centru z vsemogočo opremo, temveč le v specializirani prodajalni s protivlomno opremo.
pripravil: M.A.
