Nov nadstrešek
Slovenija je v geografskem področju z velikim deležem padavin skozi celo leto. V poletnem času pogosto nastajajo nevihte z točo, katere lahko hitro naredijo precej veliko gmotno škodo na avtomobilski pločevini. Nadstrešek je najhitrejša, najbolj enostavna in tudi najcenejša rešitev temu.
Ena izmed rešitev parkiranja našega avtomobila pod streho je seveda gradnja novega zidanega garažnega objekta. Da bi izdelali nov samostojen garažni objekt, je potrebna poleg hiše dodatna gradbena parcela, kar pa zaradi stiske prostora običajno ni možno. Če imamo pa okolico hiše oziroma dvorišče dovolj veliko (in je tudi zazidljivo) ter se odločimo za gradnjo zidanega garažnega objekta, je najprej potreben arhitektski načrt zgradbe in pridobitev vseh potrebnih gradbenih dovoljenj. Kljub temu, da bi to bil le enostaven garažni prostor, je gradbeni postopek v grobem podoben gradnji stanovanjske hiše. Najprej je potrebno izdelati betonske temelje, tlake, zatem nosilne zidove, stropno ploščo in streho. Objekt mora seveda imeti vgrajena vsa okna, večja garažna vrata, izolacijo in fasado. Znotraj ga je potrebno prepleskat, priporočljivo pa je še položiti talno oblogo. To je seveda dolgotrajen postopek, ki traja v najboljšem primeru vsaj nekaj mesecev. Višina celotne investicije pa je seveda dokaj visoka.
Rešitev z nadstreškom
Tudi zaradi tega se vse več slovenskih hišnih gospodinjstev poslužuje bolj enostavne rešitve z izgradnjo garažnega nadstreška. Avtomobilski nadstrešek je sicer precej enostavna kovinska ali lesena konstrukcija, ki ima svojo streho in služi kot nekakšen nadomestek za garažni objekt. Nadstrešek za avtomobil je v svetu sicer že dolgo poznan. Praktično se je začel pojavljati z razvojem avtomobilske industrije. Kot takšen se je pojavil že pred 2. svetovno vojno v Združenih državah Amerike. V Evropi je že nekaj desetletij pogost način za nadomestek hišne garaže. Predvsem po zaslugi novih oblik nadstreška in uporabi sodobnega materiala je v zadnjih letih intenziven razcvet doživel tudi na naših dvoriščih. Dejstvo je, da nam odprt garažni nadstrešek v hladnem zimskem jutru ne bo zagotavljal toplega avtomobila, vendar bo nudil povsem zadostno zaščito avtomobila pred snegom, dežjem, točo in tudi pred soncem oziroma pred njegovim ultravijoličnim sevanjem. Še posebej poletna nevihta s točo nam avtomobil na odprtem kaj hitro zelo resno poškoduje in s tem povzroči dodatne nepotrebne stroške. Garažni nadstrešek je za zaščito avtomobila mogoče celo bolj primeren kot zaprt in ogrevan garažni prostor. Pod nadstreškom je avtomobil neprestano izpostavljen konstantnim vremenskim pogojem. Na podvozje in ostale dele avtomobila, ki je prej več ur bil zunaj pri temperaturi pod 0° Celzija, se nabere zmrznjen sneg s pomešano soljo. Ta sol se pozneje v ogrevani garaži na kovinskih delih avtomobila odtaja. S tem seveda postane neposredna nevarnost korozije pločevine. Zlasti, če se takšen postopek pogostokrat ponavlja več zimskih sezon zapored.
Načrtovanje nadstreška
Načrtovanje avtomobilskega nadstreška se prične že z vprašanjem ali je potrebno za takšno enostavno konstrukcijo gradbeno ali kakšno drugo dovoljenje z strani države? To je pogosta dilema, na katero največkrat investitor ne zna odgovoriti. Avtomobilski nadstrešek spada med enostavne objekte, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje. Vendar ob tem veljajo določeni pogoji. Zemljišče na katerem bo stal nadstrešek mora biti v prostorskem planu razvrščeno pod zazidljivo parcelo. Površina bodočega nadstreška ne sme biti večja od 30 kvadratnih metrov. Končna višina nadstreška pa ne sme presegati 3,5 metra. Če bo nadstrešek velik od 30 do 50 m2, se ta smatra kot nezahteven objekt, za katerega je potrebno gradbeno dovoljenje, katero pa se pridobi po skrajšanem postopku. Na trgu je velika ponudba različnih izvedb nadstreškov z različnimi uporabljenimi materiali. Večji del sedanjih nadstreškov je kakovostnih, so pa nekateri tudi vprašljive kvalitete. Poznanih je kar nekaj primerov, ko se je korozija kovinske konstrukcije, deformacija lesenih elementov ali strešne kritine pojavila že nekaj mesecev po postavitvi novega nadstreška. Ob izbiri izvajalca naj se pozanimamo o garanciji tako konstrukcije, kot strehe. Proizvajalec naj kakovost izdelka dokaže s certifikati ali svojimi referencami izdelkov, kjer se na lastne oči lahko prepričamo o kvaliteti že stoječega nadstreška. Glede estetskega videza je eno osnovnih pravil, da se njegova oblika, material in barva dovolj lepo vklopi v ostalo okolje. Nadstrešek mora biti skladen z našo hišo in jo mora dopolnjevati ter krasiti, ob tem pa ne sme preveč izstopati iz okolja. Upoštevamo naj barvo fasade na hiši, material iz katerega je izdelana balkonska, stopniščna ali vrtna ograja, okna, vhodna in garažna vrata. Skratka vse gradbene elemente, ki so v neposredni bližini bodočega nadstreška. Z uporabo sedanjih sodobnih materialov je konstrukcija nadstreška in tudi njegova streha lahko različnih oblik. Pri njegovi izbiri naj pazimo, da se bo oblika nadstreška ujemala z videzom hiše in morebitnih ostalih objektov v njegovi bližini. Da bo nadstrešek dovolj kvalitetno izdelan pa je seveda bolj kot videz pomembna njegova nosilnost. Vedeti je potrebno, da mora konstrukcija nadstreška brez problema prenesti ne samo svojo lastno težo, temveč tudi težo debelejše snežne odeje na strehi nadstreška in upor močnejšega vetra. Za slabo pričvrščeno kritino je močnejši veter oziroma vihar lahko precej problematičen, saj z razliko od zaprtega objekta veter pri odprti konstrukciji pride tudi pod streho in je s tem njegov upor na strešno površino še toliko večji. Zaradi spremembe podnebja lahko v naslednjih letih pričakujemo vse večje ekstremne vremenske razmere. Od dolgotrajnih suš, poplav do vse močnejših viharjev. Te dejavnike je vsekakor potrebno upoštevati pri načrtovanju avtomobilskega nadstreška. V vsakem primeru naj bo njegova nosilnost raje večja kot manjša. Zato je pomembno, da so nosilni stebri glede na konstrukcijo pravilno razporejeni, pa tudi betonski temelji morajo biti izdelani dovolj veliki, z upoštevano jekleno armaturo. Mesto postavitve nadstreška je običajno na dvorišču oziroma mestu, kjer smo do sedaj največkrat parkirali avtomobil. Pogosto mesto je tudi ob že obstoječi garaži, ki je samostojen objekt ali v sklopu hiše. S tem se garažo na nek način podaljša. Pomembno je še, da bo pred nadstreškom dovolj prostora za dovoz avtomobila. Garažni nadstrešek ne bo služil svojemu namenu, če bo ta izdelan premajhen. Ni zadostna le širina in dolžina avtomobila, temveč je potrebno upoštevati 80 do 100 centimetrov dodatne uporabne dolžine in širine. Namreč dež ali sneg ne padata direktno pod pravim kotom, temveč vedno (odvisno od moči vetra) nekoliko postrani. V kolikor nameravamo zgraditi nadstrešek za dva avtomobila, naj upoštevamo še dodatnih 80 cm širine med parkiranima avtomobiloma. Praviloma je minimalna kvadratura enojnega avtomobilskega nadstreška vsaj 3 krat 5 metrov. Za nadstrešek z dvema avtomobiloma pa je potrebna minimalna širina 5,16 metra in dolžina 5 metrov. Podobno kot kvadratura je nič manj pomembna tudi višina nadstreška. Za osebna vozila je najnižja uporabna višina nadstreška od 210 do 220 cm. Upoštevati moramo, da verjetno pod nadstreškom ne bo vedno le običajno osebno vozilo, temveč mogoče tudi avtomobil s strešnim kovčkom, enoprostorec ali terensko vozilo (lahko tudi nepovišano kombinirano vozilo). V kolikor nameravamo nadstrešek uporabljati za višja vozila kot so dostavna in razna kombinirana povišana vozila, mora ta seveda biti temu primerno višji. Ob tem pa je potrebno upoštevati, da za običajno osebno vozilo povišana višina nadstreška ne bo idealna, saj bo zaradi njegove višine zlasti v vetrovnem vremenu na parkiran avtomobil zanašalo padavine.
Steklena streha nadstreška
Za katerikoli nadstrešek bo idealna tista kritina, ki bo lahka, vendar hkrati dovolj trdna in odporna na vse vremenske razmere. Novi materiali kritin so naredili veliko spremembo tudi pri strehah avtomobilskih nadstreškov. V zadnjih letih je steklena streha postala precej aktualna kritina različnih vrst nadstreškov. Najbolj pogosto jo lahko opazimo pri manjših nadstreških nad vhodnimi vrati, na balkonih ali terasah, vse bolj pogosta pa je tudi na strehah avtomobilskih nadstreškov. Glede vizualnega videza s steklenim nadstreškom dosežemo zelo dobro elegantno rešitev, saj se nadstrešek lepo zlije v naravo in ne zastira pogledov. Ob tem pa svetloba neovirano prehaja pod kritno nadstreška. Tako kot večina ostalih kritin je tudi steklena streha odporna na vse vremenske razmere. Vendar ob pogoju, da je izbrano ustrezno steklo. Steklena streha nadstreška mora biti izdelana iz varnostnega stekla, kar pomeni, da je to iz kaljenega ali lepljenega stekla. Debelina kaljenega stekla je običajno od 8 do 10 mm. Takšno steklo je odporno na ekstremno visoke ali nizke zunanje temperature, na obremenitev s težo snežne odeje ali upora vetra in tudi na debelejša zrna toče. Takšna steklena streha s časom tudi ne bo porumenela ali izgubila svoj prvotni sijaj. Res pa je, da steklena streha potrebuje nekoliko več vzdrževanja kot nekatere druge izvedbe kritin. Zaradi transparentnosti materiala je na stekleni plošči hitro vidna nabrana umazanija. Poleg popolnoma prosojnih klasičnih steklenih streh imajo steklarji v ponudbi tudi različna motna stekla, ki zagotovijo za nekaj več senčenja in odbijanja svetlobe oziroma delno preprečujejo tudi prehod UV žarkov. Pri motnih steklih lahko izbiramo med mlečnimi stekli, barvnimi stekli (modra, rjava, zelena,…), stekli s peskanimi motivi s katerimi dosežemo unikaten videz nadstreška, ipd. V primeru izbire lepljenega stekla za streho nadstreška, bomo pod njim varni pred UV žarki. Namreč lepljeno steklo je sestavljeno iz dveh zlepljenih steklenih plošč, med katerima je folija, ki ne prepušča UV žarkov. Tako kot ostale kritne je tudi steklena lahko nameščena na leseni, kovinski, inox ali ALU konstrukciji. Pri montaži steklene kritne na obstoječo konstrukcijo je priporočljivo, da stike med steklenimi ploščami zatesnimo s kakovostnim UV odpornim silikonskim kitom. Še boljša rešitev pa je, da stekla na spojih prekrijemo z aluminijastimi pokrivnimi profili in ustreznimi tesnili. S tem bomo preprečili zatekanje vode in nabiranje umazanije. Na morebitnem stiku steklene strehe nadstreška s fasadnim slojem objekta naj vgradimo pločevinasto obrobo, ki je lahko pobarvana v poljubnem barvnem odtenku.
Polikarbonatna kritina na nadstrešku
Na večini sedanjih sodobnih nadstreških je nameščena polikarbonatna kritina. To je sicer umetno pridobljena snov, ki je zelo odporna na vse vrste vremenskih razmer in mehanskih poškodb. Uporablja se jo za neprebojna stekla, leče sončnih očal in predvsem za izdelavo prosojnih kritin. Polikarbonatna kritina namreč vsebuje zaščito pred ultravijoličnimi žarki, prepušča vidno svetlobo, hkrati pa varuje pred vročino. To pa je za parkirani avtomobil idealna razmera. Poleg tega je polikarbonat precej lažji od stekla. Odvisno od debeline in strukture materiala polikarbonatne plošče ta prepušča do 80% svetlobe. Polikarbonat je negorljiv material, kljub temu pa velja opozorilo, da je kritina ob visoki temperaturi topljiva. V primeru stika z cigaretnim ogorkom se povzroči ožganina, ki sicer ne zmanjša odpornost kritine, povzroči pa manjšo vizualno poškodbo. Pozimi v nizkih temperaturah je polikarbonatna plošča sicer odporna na led in žled, vendar je manj prožna in s tem tudi nekoliko manj odporna na težo snega ali mehanske udarce. Zaradi tega pride v zimskem času kakovost plošče tudi najbolj do izraza. Nekateri imajo pomisleke, da takšna kritina ne bo odporna na točo ali močnejše viharje, vendar je ta bojazen odveč, saj so polikarbonatne plošče že nekaj časa na tržišču in tovrstnih nezgod se še ni zabeležilo. Takšna kritina vzdrži tudi težo več deset centimetrske snežne odeje. Ob tem je pogoj, da je kritina pričvrščena na pravilno zgrajeno konstrukcijo. Da se zmanjša možnost zamakanja, se strešne plošče pri montaži na nobenem mestu ne sme vrtati. Zaradi atraktivnosti takšne kritine je na trgu postala že precej velika ponudba različnih modelov in sestavov polikarbonatnih plošč, med katerimi se tako po kakovosti kot ceni močno razlikujejo. Kvalitetne plošče so praviloma priznanega porekla z UV in IR obojestransko zaščito. Večina proizvajalcev polikarbonatnih plošč zagotavlja 10 letno garancijo proti lomu oziroma razbitju, prekomernemu rumenenju in izgube svetlobne propustnosti. Vedeti pa moramo, da se polikarbonat z leti stara. Spremembe na njem se pričnejo kazati nekje po pretečenem času 15-tih let. Le z izbiro kvalitetne polikarbonatne kritine ne bo še zagotovila, da bo ta tudi dejansko več let izpolnjevala svojo nalogo. Potrebna je tudi njena pravilna oziroma strokovna montaža. Pri montaži plošč je obvezno potrebno uporabiti še ves pripadajoči dovolj kvaliteten material kot so podložne in tesnilne UV obstojne gume, ALU prekrivni in odkapni profili, perforirani trakovi, ipd. Cenejši so sicer PVC profili, ki pa z leti zaradi vremenskih razmer pričnejo razpadati. Skozi njih se v notranjost polikarbonatne plošče prične sproščati vlaga, prehajati umazanija, lišaji, alge in žuželke. V preteklosti so bili primeri, ko neuki monterji plošč sploh niso zaščitili s profili, perforiranim trakom in silikonskim kitom. S tem so prej omenjene spremembe na ploščah nastale že po nekaj mesecih od časa njihove montaže. Glede na sestavo so polikarbonatne plošče lahko polne ali večslojne. Večslojne plošče zagotavljajo večjo nosilnost, hkrati pa imajo zaradi svoje večslojnosti boljšo toplotno izolacijo. S tem so primerne tako za zasteklitev nadstreškov kot tudi rastlinjakov in zimskih vrtov. Ker imajo večslojne polikarbonatne plošče večji koeficient linearne toplotne razteznosti kot na primer steklene plošče, je potrebno pri montaži njim omogočiti prosto raztezanje po širini in dolžini. Pri spremembi temperature za 50°C je raztezanje približno za 3 mm na dolžinski meter. Za kritino avtomobilskih nadstreškov se najbolj pogosto uporablja ločno ukrivljene polikarbonatne plošče. Zaradi strešne oblike v loku in gladke površine kritine sneg s takšne strehe precej hitreje in lažje zdrsne. Poleg tega ločna oblika omogoča, da dežni nalivi s strehe samostojno izperejo nabrano umazanijo. Ločno ukrivljena streha celotnemu nadstrešku poda tudi značilen sodoben videz. Za kritino nadstreška se največkrat uporablja polikarbonatne plošče z debelino 10 mm, v nekaterih primerih tudi 16 mm in celo 32 mm debele plošče, ki pa so dražje. Ne glede na debelino so plošče na voljo v različnih barvnih odtenkih.
Ozelenela streha nadstreška
Tudi v Sloveniji se v zadnjih letih vse bolj pogosto pojavljajo avtomobilski nadstreški z ozelenelo streho. Da to ni le trenutni modni hit, se lahko prepričamo v številnih pozitivnih karakteristikah takšne strehe. Poleg lepšega estetskega videza vegetacijska plast ščiti strešno konstrukcijo pred UV sevanjem ter preprečuje neposredne mehanske poškodbe kritine ob neurjih (toča, strela,...). S tem ima zelena streha daljšo življenjsko dobo kot klasična. Temperaturna razlika 90 do 100ºC na klasični strehi se pri zeleni strehi zniža na 40ºC, s čimer se vsaj podvoji življenjska doba hidroizolacijskih slojev. Ob nalivu se meteorna voda zadrži na strehi in porazdeli po ozeleneli površini ter s tem počasneje odteka s strehe. Zadrževanje meteorne vode je še toliko bolj pomembno ob hudih nalivih, ko je celotna infrastruktura odvajanja meteornih voda močno obremenjena. Filtracija deževnice v vegetacijskem sloju pripomore k boljši kakovosti deževnice. Zanemarljiv tudi ni prispevek k čiščenju zraka, saj 1m2 zelene strehe na leto absorbira od pet do osem kilogramov ogljikovega dioksida in očisti 0,2 kg prašnih delcev iz zraka. Zelena streha zagotavlja življenjski prostor različnim vrstam organizmov in pripomore k obnovitvi ekoloških ciklov, ki jih je porušila urbana infrastruktura. Kot prvo naj pri načrtovanju zelene strehe konstrukcijo objekta uskladimo z ustreznim načinom ozelenitve strehe. Ob tem naj obvezno upoštevamo nosilnost gradbene konstrukcije, določimo potrebno razpoložljivo višino za sestavo zelene strehe, izoblikujemo naklone za odvodnjavanje, uporabiti moramo ustrezne hidroizolacijske ter toplotnoizolacijske materiale in načrtovati ustrezne sloje zelene strehe (drenaža, zaščitni in zadrževalni sloj, substrati, vegetacijski sloj). Za ozelenitev strehe nadstreška je najbolj primeren ekstenzivni način ozelenitve. Takšna ozelenitev je najbolj pogosta na ravni nepohodni strehi in poševni strehi, kjer je otežen dostop za njeno vzdrževanje. Na ekstenzivnem ozelenitvenem strešnem sistemu je substrata 3 do 8 cm, rastline so sočnice, gomoljnice, zeli, sedumi. Takšna streha ima minimalno vzdrževanje, košnja na njej ni potrebna, zalivanje pa je predvsem pri poševni strehi potrebno le izjemoma. Ekstenzivna ozelenitev zadrži več kot polovico deževnice, ki tako naravno izhlapeva v ozračje, namesto da bi s strehe hipoma odtekla preko sistema odvodnjavanja. V ponudbi je tudi sistem ekstenzivne ozelenitve, pri katerem so vnaprej vzgojene tako imenovane »zelene preproge«, ki omogočajo ozelenitev strehe v trenutku, ko je »preproga« položena na streho. Ker nam ni potrebno sajenje sadik in čakanje na njihovo rast, s tem pridobimo vsaj leto dni prednosti v primerjavi z ostalimi sistemi ozelenitve. Poleg tega se izognemo še nevarnosti izpiranja ali razpihovanja substrata. Omenjena predpripravljena vegetacijska plast zagotavlja odlično rast rastlin od samega začetka brez dodatnih del in vzdrževanja. Le v določenih primerih ozelenitve poševnih streh je zaradi hitrejšega odtekanja vode in sušenja treba zagotoviti ustrezen zalivalni sistem. Ker ima sistem majhno površinsko težo (maksimalno 55 kg/m²), z debelino le od 3 do 5 cm, je eden redkih načinov ozelenitev, ki omogoča izvedbo zelene strehe na lahki podkonstrukciji (trapezna pločevina, les…). V kolikor ima objekt masivno betonsko podkonstrukcijo, bo najbolj primerno, da bomo izvedli kombinirano obrnjeno streho oziroma tako imenovano »duo« streho. Takšna ekstenzivna ozelenitev se proizvaja v Sloveniji. S tem so rastline vzgojene in prilagojene okolju v katerem bodo tudi uspevale, kar je dodatna prednost v primerjavi z ostalimi »tujerodnimi« ozelenitvami. S tem je takšna zelena streha enostavna, ekološka, ekonomična in okolju prijazna rešitev ozelenitve strešnih površin.
Lesen ali kovinski nadstrešek?
Les ali kovina sta osnovna materiala, ki se uporabljata tudi za sedanje sodobne avtomobilske nadstreške. Vendar razlika med nadstreški izpred desetletja nazaj in sedanjimi je v vseh pogledih več kot očitna. Nekdanji starejši lesen in tudi kovinski nadstrešek je bil robustne izdelave in prekrit z opečno ali betonsko kritino, kar je še dodatno obremenjevalo nosilno konstrukcijo. Poleg tega je bila slaba lastnost njegovo pogosto vzdrževanje z barvanjem celotne konstrukcije. Sedanji sodoben nadstrešek pa je povsem nekaj drugega. Z uporabo novih vrst materialov, sodobno tehnologijo izdelave in učinkovitejšo zaščito pred vremenskimi vplivi je bistveno lepšega videza, lažji in bolj odporen na upor vetra ali težo snega, ima daljšo življenjsko dobo, njegovo vzdrževanje pa se je zmanjšalo na minimum ali pa ga sploh ni. Če je na vrtu lesena uta, paviljon ali večja pergola, na hišnem balkonu mogoče lesena ograja, bo lesen nadstrešek na dvorišču še toliko bolj sovpadal z okoljem. Kvaliteten sodoben lesen nadstrešek je izdelani iz lepljenega lesa, kar preprečuje raztezanje in krčenje ter s tem pokanje lesa. Ravno to je bilo pri starejšem masivnem nadstrešku največja težava. Res pa je, da je nadstrešek iz lepljenega lesa praviloma kar precej dražji od nadstreška, ki je izdelan iz masivnih lesenih elementov. Smreka je najbolj pogosta drevesna vrsta za konstrukcijo nadstreška. Poleg njene ugodne cene sta mehkoba in elastičnost smrekovega lesa še toliko bolj primerna za razgibano konstrukcijo kot je avtomobilski nadstrešek. Vsekakor bo lesena konstrukcija nadstreška neposredno izpostavljena zunanjim vremenskim razmeram. To pomeni mrazu, vlagi in vročini. Da bo življenjska doba lesenega nadstreška čim bolj dolga, morajo biti vsi leseni elementi pred montažo dovolj izsušeni in impregnirani proti lesnim škodljivcem ter vplivom okolja. Kvalitetna lesena konstrukcija je zaščitena z več sloji laka. Najprej je osnovni impregnacijski sloj, zatem pa še vsaj dva sloja zaščitne lazure, ki je odporna na ultravijolične žarke. Štirje nosilni vertikalni leseni stebri, ki so med seboj povezani z manjšimi horizontalnimi lesenimi profili, sestavljajo konstrukcijo nadstreška. Na profile je pritrjena enostavna lesena strešna konstrukcija. Za les je znano, da se ga lahko raznovrstno oblikuje. Če bomo izbrali izkušenega in natančnega tesarskega mojstra, bo lesen nadstrešek tudi svojevrsten unikaten izdelek. Marsikdaj so nosilni stebri okrasno izrezljani, poševni nosilci pa izdelani v obliki loka. Na mestih, ki ne ovira dovoz avtomobila pod nadstrešek, se prazen prostor med leseno konstrukcijo lahko lepo zapolni z lesenimi mrežami različnih oblik, ki se prilagodijo obliki nadstreška. V preteklosti je na naših dvoriščih bil večinoma le robusten fiksen kovinski nadstrešek, ki pa je bolj kot popestril, skazil okolico. Danes je to več ali manj že preteklost. Nov kovinski nadstrešek je na dvorišču lahko sodoben modni dodatek, ki tako videz dvorišča kot hiše lepo izpopolni. Sedanji kovinski nadstrešek je v veliki večini montažen. To pomeni, da se na kraju montaže prej izdelane kovinske elemente le zmontira. Torej na hišnem dvorišču ni potrebno varjenje, rezanje, brušenje in barvanje kovinske konstrukcije. S tem odpade hrup, prah in odpadni material, ki bi se sicer kar nekaj dni pojavljali na dvorišču. To je bil v preteklosti problem predvsem na dokončanem dvorišču, kjer se je pogosto poškodovala dvoriščna obloga. Poleg tega je postavitev sedanjega montažnega nadstreška bistveno hitrejša. Običajno je izvršena že v enem dnevu. Izdelava fiksnega kovinskega nadstreška poteka neprimerno dlje, saj je potrebno konstrukcijo zvariti, obrusiti in večkratno prepleskat. Naslednja prednost montažnega nadstreška je, da se njega lahko kadarkoli razstavi in ponovno sestavi na drugem mestu. Ker so vsi sestavni deli nadstreška predhodno izdelani in pobarvani v delavnici, je kakovost izdelave na višji ravni, kot če se to opravlja na mestu montaže. Sodoben montažni nadstrešek je (nič manj kot fiksna izvedba) dovolj močan za težo strešne konstrukcije in dodatne sile vetra ali težo snega. Pred montažo takšnega nadstreška je potrebno izdelati le primerne betonske temelje. Za klasičen nadstrešek z štirimi vogalnimi nosilnimi stebri ni potreben izrazito močan temelj. V zadnjih letih je postal precej atraktiven nadstrešek z samo dvema nosilnima stebroma. Ker sta nosilna stebra le na notranji strani nadstreška, je njegova prednost v maksimalno enostavnem parkiranju avtomobila. Še bolj atraktiven in sodoben videz poda takšnemu nadstrešku streha, ki je oblikovana v loku. Tovrsten nadstrešek je poznan še pod nazivom »samonosilni nadstrešek«. Namreč celotna strešna konstrukcija je vpeta le na oba nosilna stebra. S tem se vsa sila prenaša izključno na ta dva stebra. Zaradi tega mora biti za izvedbo takšnega nadstreška nujno dovolj velik in močan betonski temelj. Izdelana mora biti tako imenovana betonska noga z dovolj močno jekleno armaturo. Na betonske temelje se stebre montažnega nadstreška običajno privije s posebnimi sidrnimi vijaki. Če je le možno, se tudi ostale kovinske elemente med sabo pritrdi z vijaki, saj s tem odpade vsakršno varjenje, brušenje in pleskanje na terenu. Najbolj enostaven in ugoden način zaščite kovinske konstrukcije je z lazurnim premazom. Dražji postopek je vroče cinkanje, ki pa kovini doda skoraj neomejeni rok trajanja. Pomanjkljivost tega je mogoče le v videzu (izključno le siva barva). Še boljša varianta zaščite kovine je prvotni postopek vročega cinkanja in naknadni premaz s prekrivnim lakom ali celo z elektrostatičnim prašnim nanosom. S tem imamo na razpolago neomejeno paleto barvnih vzorcev. Vendar s kvalitetnejšo opcijo zaščite se seveda tudi viša cena investicije. Večina sedanjih premazov je izdelanih že na visoki kakovostni ravni. Tako, da če je konstrukcija (brez cinkanja) trikratno zaščitena z barvnim lakom; torej najprej z temeljnim lakom, zatem s prekrivnim slojem barve in še enkrat s kompresorsko razpršeno zaključno barvo, bo nadstrešek gotovo prestal več let brez vzdrževanja.
Dvižni parkirni sistem
Pred marsikaterem večstanovanjskem objektu je na premajhnem parkirišču stalen problem s parkiranjem avtomobilov lastnikov stanovanj ali njihovih obiskovalcev. Problem s parkiranjem pa je vse bolj prisoten tudi pri sedanjih novozgrajenih manjših samostojnih stanovanjskih hišah, ki imajo ravno tako minimalno velik dovoz z dvoriščem. Poleg tega lahko okolico hišnega dvorišča nizkocenovni montažni garažni objekt s svojim grdim videzom močno popači. Rešitev tega problema so mehanski dvižni parkirni sistemi, ki jih pri nas prodaja že kar nekaj ponudnikov. Večina njih so zastopniki tujih proizvajalcev, nekateri med njimi pa so tudi domači slovenski proizvajalci s svojim lastnim parkirnim sistemom. Avtomobil enostavno zapeljemo na dvižno parkirni sistem in s pritiskom na gumb ploščadi ali preko daljinskega upravljalnika, sistem s pomočjo elektro-hidravličnega sistema samodejno prenese oziroma vertikalno pomakne avtomobil preko parkirne ploščadi v zgornji nivo. Odvisno od izvedbe dvižnega parkirnega sistema je ta lahko kot enojna klasična parkirna dvižna ploščad za 2 vozila ali dvojna ploščad za 4 vozila. Lahko pa je tudi v izvedbi dvižne ploščadi s poglobitvijo. Najosnovnejši sistem parkiranja je s klasično dvižno parkirno ploščadjo. Ta je primerna na parkirišču pred večstanovanjskim objektom, kjer je zaradi potrebe po večjem številu parkirišč na stanovanje potrebno izkoristiti tudi vertikalni garažni prostor. Neodvisen dostop do posameznega avtomobila omogoča dvižna ploščad s poglobitvijo. Ker se pri tem dvižna ploščad pomika skupaj z obema parkiranima avtomobiloma, takšen sistem omogoča parkiranje vsakega avtomobila neodvisno od drugega. Na trgu je v ponudbi tudi rešitev s podzemno dvižno garažo. Na dvorišču oziroma mestu parkiranega avtomobila je izdelan podzemni garažni prostor. Parkirani avtomobil na dvorišču se z dvižno ploščadjo spusti v podzemni prostor. Ploščad je dovolj velika in ima nosilnost do 3 tone, tako da omogoča parkiranje tudi večjega enoprostorca, terenca ali karavana. Dvig ali spust ploščadi traja le približno 20 sekund in je tih ter s tem nemoteč. Za primer izpada električnega toka ima sistem vgrajeno 12 voltno napajanje na baterije. Po želji investitorja je zgornja ploščad lahko isto tlakovana kot dvorišče, prekrita s peskom, ali celo s plastjo zemlje na kateri je zelenica s podaljšanim vrtom. Sistem podzemne dvižne garaže je možno prilagoditi tudi za teren z manjšim naklonom. Podzemni garažni prostor pa se lahko poveže z obstoječimi hišnimi kletnimi prostori, preko katerih imamo prost izhod.
pripravil: M.A.