Avto potrebuje servis
Če želimo, da nam bo avtomobil vestno služil desetletje in tudi več, je dejstvo, da ga je potrebno vzdrževati z rednimi servisnimi posegi. Kot lastnik avtomobila moramo biti seznanjeni po koliko pretečenih kilometrov je potrebno zamenjati motorno olje, filtre, zavorne ploščice, pnevmatike, ipd. Še zdaleč pa tudi ni vseeno katere vrste omenjenega potrošnega materiala bomo uporabili.
Več ali manj že kmalu od nakupa novega avtomobila ima lastnik vsakoletne stroške z njim. Redni servisi z menjavo olja in ostalega potrošnega materiala, menjava pnevmatik, plačilo cestnine in registriranje avtomobila so lahko presenetljivo visoki letni stroški. Posledično s tem prične marsikateri lastnik avtomobila varčevati. Naj bo to z uporabo cenejših potrošnih materialov, nerednimi servisi ali redkejšim menjavanjem pnevmatik. Vendar z varčevanjem pri vzdrževanju avtomobila praviloma naredimo več škode kot koristi. Še posebej, če to gledamo z dolgoročnega vidika. Ceneni avtomobilski materiali so pogosto sumljivega izvora in s tem običajno manj kvalitetni od originalnih proizvodov. Z nerednim servisiranjem lahko motorju našega avtomobila naredimo veliko, če ne že kar nepopravljivo škodo. Varčevanje pri menjavi pnevmatik pa lahko za nas postane celo življenjsko nevarno.
Servis naj bo dovolj strokoven
Že pri nakupu avtomobila se je nam vredno pozanimati koliko časa velja garancijska doba in kateri deli avtomobila so upoštevani v njo. Veliko sedanjih avtomobilskih proizvajalcev ponuja tudi podaljšano garancijo. Odvisno od proizvajalca ta zajema različno velik obseg avtomobilskih delov. Glede na to, da ima vsak sedanji avtomobil preko 7000 gibljivih delov, je nam mogoče pametna investicija tudi v podaljšano garancijo. Ko garancijski rok poteče, seveda ugodnosti v zvezi z njim ne veljajo več in morebitni stroški okvar slonijo na naših ramenih. Vedeti moramo, da so okvare gibljivih in obremenjenih delov kar pogoste. Drugače povedano, okvara avtomobila je le vprašanje časa. Možnost okvare se sorazmerno viša s starostjo avtomobila. Nekdanji novi avtomobili izpred dvajset ali trideset let so bili resnici na ljubo bolj vzdržni kot sedanji. Vendar so bile cene takratnih novih ali rabljenih avtomobilov precej višje. Torej nižja cena, ki jo plačamo ob nakupu avtomobila, se nam pozneje »zviša« z višjo ceno vzdrževanja vozila. Dve desetletji nazaj je bila velika večina avtomobilskih delov motorja mehanskih. Zaradi tega je tudi zahtevnejši servisni poseg opravil skoraj vsak priučeni avtomehanik. Marsikateri enostaven servis z menjavo olja je izvedel kar lastnik avtomobila sam. Že precej zadnjih let pa so vsi proizvajalci avtomobilov ogromno mehanskih delov zamenjali z elektronskimi komponentami. S tem se je način servisiranja avtomobilov popolnoma spremenil. Avtomehaniki potrebujejo nenehno novo znanje z usposabljanji, saj se elektronski deli nenehno izpopolnjujejo. Za odkritje marsikatere napake pri delovanju avtomobila je sedaj potreben računalnik (tester). Priznani serviserji zagotavljajo določen čas garancije na vgrajene nadomestne dele in opravljeno delo pri posegih. Večina avtomobilskih proizvajalcev stalno preverja delovanje svojih vozil, in sicer tudi ko so že udeležena v prometu. Ob tem ni tako redek pojav, ko zaradi možnosti okvar posameznega dela proizvajalci določijo tehnične izboljšave. Te pa v času rednega servisa opravi le strokoven avtomehanik, ki je stalno seznanjen z novitetami.
Čas nastopa in obseg servisa
Dejstvo je, da je osnoven pogoj za dolgotrajno nemoteno delovanje avtomobilskega motorja njegovo redno servisno vzdrževanje. Na koliko časa oziroma po koliko pretečenih kilometrov je potrebno opraviti servisni poseg, je razvidno v servisni knjižici. Vse več novih avtomobilov ima namesto knjižice v fizični obliki, elektronsko opcijo servisne knjižice, kjer imamo preko notranjega projiciranega zaslona ravno tako možnost vpogleda informacij servisiranja. Za lažji nadzor imajo vsi sedanji avtomobili vgrajene elektronske prikazovalnike oziroma opozorilnike servisnih intervalov. Ti nas opozorijo čez koliko časa oziroma kdaj je potreben naslednji servis. Servisni pregledi so lahko v različnih intervalih, kar je odvisno od proizvajalca avtomobila. V veliki meri pa je dolžina servisnega intervala odvisna od kakovosti uporabljenega motornega olja. V največ primerih nastopi servisni pregled po prevoženih 15.000 do 20.000 kilometrov, pri nekaterih modelov avtomobilov tudi pri 30.000 km. Če v enem letu ne dosežemo predpisano količino kilometrov, je potrebno servisni pregled opraviti v obdobju enega leta. Zlasti motorno olje namreč kljub majhnemu številu prevoženih kilometrov s časom postane zastarano in s tem manj učinkovito. Vsaj en dan pred načrtovanim servisom se naj pri avtomehaniku najavimo in dogovorimo za čas prihoda in čas prevzema avtomobila. Večina sedanjih avtomehanikov nudi najem nadomestnega vozila, ki ga v primeru potrebe lahko izkoristimo. Ob sprejemu našega vozila v servisno delavnico se naj pri avtomehaniku pozanimamo kaj vse bo zajemal servis. Predvsem mu naj razložimo vse naše zahteve in morebitne motnje, ki so se dogajale pri delovanju avtomobila. Omenjene zahteve serviser zapiše na delovni nalog, ki ga mi podpišemo. Če med servisnim pregledom avtomehanik ugotovi napako, ki bi z materialom ali storitvijo bila večje vrednosti, je pametno, da se z njim dogovorimo, da nam še pred posegom to sporoči in poseg nadaljuje le z našim dovoljenjem. S tem si bomo preprečili neprijetno presenečenje ob prevzemu vozila, ki se (čeprav poredko) lahko zgodi. Po opravljenem servisu in pred prevzemom avtomobila nam avtomehanik na delovnem nalogu pokaže katere storitve in materiali so bili zavzeti v delu. Na podlagi naloga nam izda račun. Ne pozabimo, da opravljeno storitev potrdi z žigom v servisni knjižici. Praviloma pri vsakem servisnem pregledu avtomehanik zamenja motorno olje in filter olja, preveri in po potrebi dolije hladilno tekočino in tekočino za pranje stekel, nadalje preveri še žaromete, stanje akumulatorja in nivoja kisline, debeline sprednjih in zadnjih zavornih oblog, nivoja zavorne tekočine ter stanja pnevmatik in tlaka v njih. Z računalnikom analizira pomnilnik napak elektronskih sestavnih delov vozila in resetira prikazovalnik servisnih intervalov. Glede na starost in število prevoženih kilometrov vozila opravi dodatne posege. Med te se šteje zamenjava zračnega filtra, bencinskega ali naftnega filtra, filtra potniškega prostora, zavorne tekočine, hladilne tekočine, svečk, jermenov, itd. Po 80.000 do 150.000 prevoženih kilometrov je na vsakem avtomobilu potrebno izvršiti veliki servis. Čas njegove izvedbe je potrebno upoštevati tudi glede na stopnjo obrabe motorja in priporočila posameznega proizvajalca vozil. Veliki servis zajema poleg rednega servisiranja še menjavo zobatega jermena, mikro jermena, napenjalcev in vodne črpalke. Poleg tega se pri takšnem servisu zamenjajo vsi filtri, tekočine in svečke. Pregleda se stanje zavornega sistema, menjalnika (olje), hladilnega sistema, cevi od turbine do sesalnega kolektorja, manšete, podvozje (amortizerje, roke, stabilizatorje), izpušni sistem in pnevmatike. Čeprav je zaradi obsežnega dela ta servis precej drag, je za avtomobilski motor nujno potreben. V primeru, da se med delovanjem motorja strga njegov pogonski jermen, so posledice poškodbe motorja lahko usodne. Cena velikega servisa je sicer odvisna predvsem od števila in vrednosti delov, ki jih je potrebno zamenjati.
Menjava motornega olja
Poglavitne naloge olja v motorju so, da zmanjšuje obrabo gibljivih motornih delov, hkrati tudi čisti in preprečuje korozijo, z odvajanjem toplote hladi motor in izboljšuje tesnjenje. Poleg tega odvaja vse tiste škodljive delce, ki bi sicer lahko privedli do manjše učinkovitosti motorja. S tem olje opravlja ključno nalogo maziva znotraj motorja, oziroma ustvari drsni oljni film, katero ločuje površine medsebojnih delov z nalogo zmanjšanja neposrednih stikov med njimi, kot je na primer med steno cilindra in batnim obročkom. Staro obrabljeno motorno olje se sčasoma zasiči z nečistočami. S tem nič več ne zagotavlja svoje osnovne naloge z boljšim mazanjem in hlajenjem motorja, zmanjševanjem trenja in obrabo gibljivih delov motorja; skratka z večjo trajnostjo vseh delov motorja. Obrabljeno motorno olje prepoznamo po svoji tipični temnejši oziroma črni barvi. Pojav nečistoč v olju je sicer normalna posledica obrabe sestavnih delov motorja. V njih pa sta zajeta tudi prah in ostanki zgorevanja. Če obrabljeno olje predolgo časa ostane v delujočem motorju, se ta sčasoma z njim zamaže in lahko utrpi tudi trajne poškodbe vitalnih delov motorja. Popravilo takšnega motorja je običajno zelo drago. Tudi če vozilo stoji, se v motorju ravno tako zbirajo razne nečistoče in se s tem olje kvari. Zato moramo tudi v primeru manj prevoženih kilometrov olje zamenjati. Oljni filter ima nalogo, da skrbi za čistost olja in zbira nečistoče ter odpadne delce, ki nastanejo z obrabo delov motorja. Pomembno je, da z vsako menjavo motornega olja zamenjamo tudi filter. Namreč kljub menjavi olja v starem filtru ostane od 2 do 4 decilitra starega olja, v katerem se zadržujejo nečistoče. Te se zaradi tako imenovanega By-pass ventila, ki spusti novo olje vključno s starimi nečistočami mimo filtra, takoj pomešajo z novim oljem. Kljub temu, da nas kontrolna lučka na armaturni plošči opozori na minimalno količino olja v motorju, pa tudi nekateri novejši avtomobili imajo na armaturni plošči elektronski prikaz nivoja količine olja, je priporočljivo, da skozi leto večkrat preverjamo nivo motornega olja. Približno na vsakih dva tisoč kilometrov, še posebej pa pred daljšim potovanjem, oziroma pri novejšem avtomobilu vsaj enkrat na mesec, pri starejšem vozilu pa še pogosteje. In to ne glede na vrsto motorja, avtomobilskega proizvajalca ali vrste motornega olja. Preverjanje količine motornega olja storimo pri segretem motorju, oziroma pustimo motor, da pred preverjanjem nivoja količine olja deluje vsaj 15 minut. S tem se motorno olje dovolj segreje. Avtomobil parkiramo na ravni površini in ugasnemo motor. Zatem počakamo 15 minut, da se segreto olje sesede na dno posode. Merilno palico izvlečemo iz motorja, jo obrišemo, ter ponovno vstavimo nazaj v prvotni položaj. Ponovno jo izvlečemo ter na njej preverimo nivo olja, ki mora biti med min. in max. oznakama. V kolikor je nivo olja pod oznako minimalne količine, naj ga dolijemo v motor še preden nadaljujemo z vožnjo. Pomembno je, da ob tem uporabimo isto olje kot je v motorju. To pomeni tudi isto vrsto olja od istega proizvajalca, če je to le mogoče. Aditivi v olju se namreč med seboj razlikujejo, zato mešanje ni priporočljivo, saj povzroči nastanek usedlin na delih motorja. Pri uporabi novega motornega olja moramo razlikovati med dolivanjem in menjavo olja v motorju. Pri dolivanju moramo torej obvezno uporabiti isto vrsto olja kot je v motorju. Pri menjavi oziroma, ko zamenjamo celotno količino motornega olja pa lahko uporabimo olje drugega proizvajalca. Zaradi različnih uporabljenih aditivov je poraba novega olja v začetnem obdobju prilagajanja lahko nekoliko večja. Tako premajhna kot tudi prevelika količina olja v motorju lahko privede do njegovih resnih poškodb. Če je v motorju premalo olja, se zaradi povečanega trenja dvigne temperatura v motorju in se ta med delovanjem pregreje. Ker v motorju ni dovolj pritiska in premalo mazanja, povzroči okvare ležajev in celo trajne poškodbe na vitalnih delih motorja. V primeru prevelike količine olja v motorju se lahko to prelije v izpušni sistem, kar lahko povzroči samovžig in s tem poškodbo tako katalizatorja kot tudi motorja. Manjša poraba olja je sicer normalen pojav pri vseh avtomobilskih motorjih. Višina porabe ni odvisna samo od starosti avtomobila in pretečenih kilometrov, temveč tudi od vrste motorja in tudi posameznega proizvajalca. Do prekomerne porabe olja lahko pride zaradi več različnih vzrokov. Poškodovan motor z večjo obrabo tesnil, batnih obročkov in motornih valjev je lahko eden od vzrokov. Drugi vzrok je lahko nepravilna izbira motornega olja, ki je premalo kakovostno ali ima prenizko viskoznost. Tudi vožnja pod visokimi vrtljaji, kar privede do pregrevanja motorja, je lahko vzrok prekomerne porabe olja. Vedeti moramo, da menjava motornega olja ni vezana le izključno na število prevoženih kilometrov. Ta je odvisna tudi od drugih dejavnikov. Prvi je predvsem način vožnje. Vleka tovorne ali počitniške avtoprikolice, ponavljajoče kratke razdalje pri zimski temperaturi, pogosti tek motorja pri najnižjem številu vrtljajev, več kot polovica časa vožnje pod hitrostjo 50 km/h ali pogoste vožnje v mestnem režimu se uvrščajo med težke pogoje vožnje, ki povzročajo večjo obremenitev motorja. V teh primerih se priporoča polovični servisni interval. Za pravilno in dolgotrajno delovanje motorja je pri menjavi motornega olja pomembno, da uporabimo le tisto novo olje, ki ustreza specifikacijam (viskoznost olja oziroma njegova gostota), kakršne v knjižici s tehničnimi navodili navaja proizvajalec avtomobila. Ob tem niti ni pomemben proizvajalec olja oziroma njegova znamka. Ker so danes že vsa motorna olja zaradi dodanih aditivov na več ali manj visoki kakovostni ravni in široko uporabna, ni več potrebe po menjavi med letnim in zimskim časom. Kljub temu je priporočljivo, da uporabimo dovolj kakovostno olje. To velja ne samo za novejše, ampak tudi za starejše vozilo. Z uporabo kakovostnega olja je manjša obraba motornih delov in s tem daljša življenjska doba vozila, hkrati pa ima tudi manjšo porabo goriva. Glede na sestavo je olje lahko visokosintetično, polsintetično ali mineralno. Običajno ima sintetično olje kvalitetnejšo lastnost mazanja in s tem zagotavlja manjšo obrabo, boljše delovanje tako pri hladnem zagonu motorja kot pri visokih temperaturah. Glede na kakovost se motorna olja razvrščajo z mednarodnimi normami kot so ACEA, API in ILSAC. Vsa prej omenjene vrste olja lahko dosegajo enako normo.
Menjava filtracije goriva
Glede na servisni interval, ki je določen v servisni knjižici, zamenjamo tudi filter za gorivo. Da pa bo sistem za vbrizgavanje goriva dolgo časa brezhibno deloval, je priporočljiva menjava filtra za gorivo celo vsak servisni interval. Filtracija goriva je ravno tako pomembna za nemoteno delovanje motorja, saj nečisto gorivo škoduje motorju in negativno vpliva na njegovo delovanje. Če se filter zamaši, gorivo ne more dotekati v zadostni količini, kar povzroči slabše mazanje in posledično lahko tudi okvaro črpalke goriva. Pri bencinskem motorju umazano gorivo povzroči poškodbo črpalke za gorivo in vbrizgalnih ventilov. Pri dizelskem motorju pa poškodbo vbrizgalne črpalke in vbrizgalnih šob. Dovolj dobra filtracija goriva zagotavlja enakomeren tek in dolgo življenjsko dobo kateregakoli motorja. Filtracija goriva torej preprečuje delcem umazanije iz goriva vstop v brizgalne šobe. Posebno pri novih generacijah modernih dizelskih motorjev z visokotlačnim vbrizgavanjem goriva je zahteva po čistoči goriva postala zelo visoka in izhaja iz vedno večjih tlakov vbrizgavanja goriva in zelo majhnih toleranc. S tem pa so izpopolnjeni sistemi vse bolj občutljivi na kvaliteto dizelskega goriva, ki je na tržišču. Dizelsko gorivo ne skrbi samo za poganjanje dizelskega motorja, temveč tudi za mazanje in hlajenje vseh gibljivih komponent dizelskega sistema. Poleg tega je potrebno vedeti, da zaradi vse strožjih predpisov glede vsebnosti škodljivih snovi, gorivo postaja vse bolj osiromašeno z mazalnimi sposobnostmi. Poleg tega zaradi skladiščenja goriva v rezervoarjih lahko nastaja kondenz in ostale nečistoče, ki kaj hitro lahko pospešijo napake delovanja na sistemu za vbrizg goriva. Filter za gorivo mora zagotavljati popolno tesnjenje. S tem ne more priti do puščanja goriva iz filtra in do nezgode z vžigom motorja. Poleg redne menjave dovolj kakovostnega filtra je za dobro delovanje sistema za vbrizg goriva priporočljivo, da ob točenju goriva prazen rezervoar čim večkrat napolnimo do vrha. Sistem za vbrizg goriva ima speljan povratni vod neporabljenega goriva nazaj v rezervoar. S tem je gorivo, ki se vrača nazaj v rezervoar, bistveno bolj ogreto kot tisto, ki se že nahaja v rezervoarju. Z večjo količino goriva v rezervoarju bo gorivo ohranjalo manjšo temperaturo. Predvsem pri dizelskem avtomobilu z malo prevoženih kilometrov se lahko pojavijo težave z usedlinami. Sedanjemu dizelskemu gorivu je primešan biodizel, kar pa lahko z usedlinami zamaže vbrizgalni sistem in posledično sesalni del turbine. Z uporabo primernih aditivov se te usedline na vbrizgalnih šobah razgradijo in gredo postopoma ven iz motorja. Kvaliteten dizelski aditiv gorivu doda manjkajoče mazalne sposobnosti, prepreči vezavo vode v gorivu in tako poskrbi, da voda ostane razpršena po gorivu v zelo majhnih kapljicah, katere potem izgorevajo v zgorevalnem prostoru motorja, brez da bi poškodovale komponente sistema za vbrizg. V sedanjih visoko tehnoloških motorjih lahko že neznatna količina vode povzroči škodo v tlačnem sistemu in v šobah za vbrizgavanje goriva. Zato je nič manj kot filtriranje delcev umazanije, pomembno tudi odstranjevanje vode iz goriva. Vsekakor je predvsem pri dizelskem motorju, ki ima zaradi usedlin zapacan vbrizgalni sistem, priporočljiva uporaba aditiva za gorivo. Manj pa se ga priporoča za vozilo, ki nima takšnih težav.
Menjava zavornega sistema
Glede varnosti vožnje je zavorni sistem poleg pnevmatik in amortizerjev najbolj pomemben element vsakega avtomobila. Zato ga moramo vseskozi redno vzdrževati z menjavo obrabljenih zavornih ploščic in zavorne tekočine. Preverjati moramo tudi stanje diskov, čeljusti in bobnov. Hitrost obrabe omenjenih zavornih delov ni odvisna samo od števila prevoženih kilometrov, temveč še posebej od načina vožnje. Kolikor bolj pogosto in intenzivneje pritiskamo na zavore, toliko prej se obrabijo zavorne ploščice. Vožnja s pogostim in sunkovitim zaviranjem bo povzročila celo do petkrat hitrejšo obrabo zavornih delov. Znaki za obrabljenost zavor pa so nestabilnost vozila z vibriranjem volana in zanašanjem, hrupno in grobo zaviranje s cvilečim zvokom, dolg odzivni čas zavor in daljša zavorna pot, občutek vibracij v pedalu ter sprememba barve in razpokana površina diskov. V kolikor se pojavi eden od teh znakov, naj čim prej obiščemo avtomehanika. Vedeti moramo, da zavorni sistem že nekaj časa pred omenjenimi znaki ni več popolnoma učinkovit. Potrošen del zavornega sistema so zavorne ploščice. Ob pritisku na zavorni pedal, ploščice pritiskajo na zavorne diske, s čimer se omogoči zaviranje vozila. Njihova obraba je posledica trenja ob zaviranju. Zavorne ploščice moramo dovolj zgodaj zamenjati, oziroma, ko imajo na zavorni oblogi še nekaj milimetrov debeline. Če jih bomo menjavali, ko te obloge ni več, bomo slej ko prej uničili zavorni disk. Poleg tega je tudi zavorni učinek bistveno zmanjšan, poškoduje pa se lahko tudi zavorna čeljust. Kljub pravočasnemu menjavanju ploščic te postopoma obrabijo tudi diske. Če so ti nepravilno obrabljeni in še dovolj debeli, jih mehanik s finim struženjem lahko ponovno poravna, tako da so zopet uporabni. Ko postanejo diski zaradi obrabe pretanki, jih je potrebno zamenjati. Ob menjavi diskov je smotrno zamenjati tudi ploščice, saj obrabljene ploščice bistveno hitreje poškodujejo zavorno površino novega diska. Za brezhibno delovanje zavornega sistema je pomembna tudi dovolj kvalitetna zavorna tekočina oziroma olje. Menjava te tekočine je priporočljiva na vsake dve leti. Ker je zavorna tekočina higroskopična, začne ob pregrevanju nase vezati vlago. Z nastankom previsokega deleža vlage v zavorni tekočini lahko pride do pojava korozije ali celo do nedelovanja zavornega sistema.
Menjava pnevmatik
Za katerokoli pnevmatiko je najbolj pomembna globina njene obrabljenosti. Predvsem na spolzki in mokri cesti sta zadostna globina profila in enakomerna obrabljenost ena ključnih pomenov za varno vožnjo. Podaljšano enakomerno obrabo pnevmatik lahko dosežemo z rotiranjem pnevmatik. To pomeni, da na pretečenih pet do sedem tisoč kilometrov načrtno zamenjujemo njihova mesta na vozilu. Pnevmatike menjamo v smeri naprej / nazaj, tako, da ostanejo na isti strani vozila (ohranijo isto smer vrtenja). Vsaka pnevmatika namreč nosi različno težo vozila, kar je posledica različnih obrab. Če je kljub temu obraba pnevmatik precej neenakomerna, je priporočljivo, da se oglasimo pri vulkanizerju. Ta bo preveril tlak in uravnoteženje pnevmatik in po potrebi tudi optično nastavitev vozila. Najmanjša dovoljena globina profila na katerikoli pnevmatiki znaša 1,6 mm. Vendar je priporočljivo, da njih zamenjamo z novimi, ko se globina kanalov zmanjša pod 2,5 mm. Od 15. novembra naprej morajo biti vsa vozila opremljena z zimsko opremo. Če nastopijo zimske razmere že pred tem datumom, je zimska oprema obvezna že prej. Za zimsko opremo velja, da morajo vsa osebna vozila biti opremljena s štirimi zimskimi pnevmatikami (M+S) z minimalno globino profila 3 mm ali s štirimi letnimi pnevmatikami, ki imajo ravno tako vsaj 3 mm globino profila ter dodatne snežne verige v priboru. Ob tem morajo vse štiri pnevmatike na vozilu biti enake vrste (zimske ali poletne), enake velikosti in zgradbe (diagonalne ali radialne). Na isti osi pa morajo biti pnevmatike istega proizvajalca, iste nosilnosti in hitrostnega razreda. Visoki popusti pnevmatik naj nas preveč ne zavedejo. V nekaterih primerih gre tukaj za prodajo opuščenih programov starejših letnikov. Ker je lahko zelo velika cenovna razlika (tudi tretjino cene) med dvema pnevmatikama sicer enakih dimenzij, vendar različnih hitrostnih razredov, naj bomo pozorni tudi na slednje. Da gre za kakovostno pnevmatiko, nam veliko pove že ime proizvajalca. Pred nakupom zimske pnevmatike naj preverimo, da ta ni starejša od štirih let. Ne glede na njeno obrabljenost ta po tem obdobju izgubi sposobnost optimalnega oprijemanja cestišča. Štirimestna oznaka DOT na pnevmatiki nam razkrije njeno starost. Na primer oznaka DOT 3219 pomeni, da je bila pnevmatika izdelana v 32. tednu leta 2019. Na boku vsake pnevmatike lahko opazimo še veliko različnih številk in oznak, ki imajo vsaka svoj pomen. Najbolj pomembna je oznaka o velikosti. Na primer 185/65 R15 79T pomeni, da je 185 mm širina pnevmatike, 65 je višina pnevmatike v % glede na njeno širino, R je zgradba pnevmatike (radialna, kar pomeni pnevmatika brez zračnice), 15 je premer platišča v palcih (colah), 79 je indeks nosilnosti in določa največjo dovoljeno obremenitev pnevmatike pri ustreznem zračnem tlaku pri največji dopustni hitrosti vožnje s to pnevmatiko, T je indeks hitrosti in določa največjo dovoljeno hitrost vožnje s to pnevmatiko. Od leta 2012 je vsaka nova pnevmatika označena z dodatno oznako EU. Ta razkriva kakovost pnevmatike na podlagi dejavnikov izkoristka goriva, oprijema na mokri podlagi in zunanjega kotalnega hrupa. Izkoristek goriva je označen z barvno lestvico razredov od A do G. A (zelena barva) je najboljši izkoristek goriva, G (rdeča) je najslabši. Pnevmatika razreda A v primerjavi s pnevmatiko razreda G na 1000 kilometrov lahko prihrani več kot 6 litrov goriva. Oprijem pnevmatike na mokri podlagi je označen z razredi A (najboljši oprijem) do F (najslabši oprijem). Avtomobil z vsemi štirimi pnevmatikami razreda A bo tako ob polnem zaviranju pri hitrosti 80 km/h imel 18 metrov krajšo zavorno pot kot vozilo s pnevmatikami razreda F. Višina hrupa pnevmatike je na nalepki prikazana s sliko zvočnika s črnimi valovi. 1 črn val predstavlja tiho pnevmatiko (3 dB ali več pod omejitvijo EU). 2 črna valova predstavljata zmerno tiho pnevmatiko (med omejitvijo EU in vrednostjo 3 dB pod njo). 3 črni valovi predstavljajo hrupno pnevmatiko (nad omejitvijo EU).
Avtoelektrična popravila
Pogosto prezrt, vendar še kako pomemben element vsakega avtomobila so različne električne komponente. Dokler brezhibno delujejo, jih niti ne poznamo. Posledica njihove okvare pa pogosto tako močno vpliva na vozilo, da ga niti ne moremo zagnati. Zaganjač, alternator in akumulator so glavne komponente avtoelektričnega sistema. Od njih je več ali manj še najbolj odvisno brezhibno delovanje elektrike v vozilu. Če se pojavijo motnje pri njihovem delovanju, je pomembno, da napake čim prej odkrijemo in odpravimo še preden bi nastale večje okvare, ki bi nas seveda tudi precej bolj udarile po žepu. Eden najbolj pomembnih delov vsakega avtomobilskega motorja je zaganjač, saj ta poskrbi, da vozilo sploh lahko spravimo v tek. Enosmerni elektromotor, naprava za potisni tek in sistem vključevanja so sestavni deli zaganjača, ki je v največ primerih nameščen na levi strani motorja. Približno 6 let je doba delovanja kakovostnega zaganjača. Na njegovo življenjsko dobo sicer vpliva število prevoženih kilometrov in tudi še številni drugi dejavniki. Vsak zaganjač naj bi deloval v vseh razmerah in pogojih. Če pa kljub temu ne deluje, so pogosti vzroki napake na motorju. V primeru, da je zaganjač obrabljen, se le-ta ne more pravilno zagnati ali se sploh noče zagnati. Če se nam pri poskusu vžiga motorja pojavi takšna napaka, naj zaganjač obrnemo v maksimalnem času petih sekund in ga šele po pretečeni eni minuti ponovno poskušamo zagnati. Ob tem naj upoštevamo, da se ob večkratnem zaganjanju motorja oziroma zaganjača, posledično prazni tudi akumulator. Napako je potrebno nujno diagnosticirati in tudi sanirati, če nam zagon kljub večkratnim poskusom ne uspe. Serviser bo napako morda rešil le z zamenjavo krtačk na zaganjaču, lahko pa bo moral odkriti napako v poškodbi komutatorja, obrabi zobnika na vztrajniku, okvari akumulatorja ali na mehanski poškodbi ohišja in gredi zaganjača. Električna naprava v avtomobilu, ki generira izmenični tok v času obratovanja motorja, je alternator. V času delovanja avtomobilskega motorja alternator poganja številne električne porabnike kot so npr. avtoradio, različni grelniki, pomiki avto stekel, sedežev, ogledal, ipd. Z večjim številom takšnih naprav je seveda potrebna večja energija in zato mora alternator delovati z večjo močjo. Če alternator ne deluje pravilno, motor ne bo deloval, ker bo električni sistem izčrpal vso energijo iz akumulatorja. V primeru suma nedelovanja alternatorja naj se torej s serviserjem takoj dogovorimo, da ga pregleda. Odvisno od stopnje poškodbe alternatorja, njega lahko popravi, obnovi ali zamenja z novim. Poznavanje simptomov slabega alternatorja nam bo pomagalo diagnosticirati problem izključitve drugih težav, ki bi jih imel naš avto. V primeru, da se delujoča armaturna plošča zatemni in se ponovno vklopi ali da počasi postaja vse bolj zatemnjena, je med drugim lahko znak, da je alternator na koncu svojih moči. Če se nam bo akumulator izpraznil vsakič, ko bomo avto zagnali (ne glede koliko časa bo motor deloval), je to ravno tako lahko znak slabega alternatorja. Pojav nenavadnega zvoka alternatorja je tudi simptom njegovega nepravilnega delovanja. Ko alternator brezhibno deluje, je ta tako tih, da ga niti ne moremo zaznati. Naloga avtomobilskega akumulatorja je shranjevanje električne energije za prihodnjo uporabo. Njegova življenjska doba je okoli štiri do pet let, kar pa je precej odvisno od različnih dejavnikov. V primeru, da se je nam akumulator izpraznil, ker smo npr. pustili pri ugasnjenem motorju vklopljene žaromete ali da se je alternator pokvaril, lahko njega ponovno napolnimo do polne kapacitete. Akumulatorja, ki je na koncu svoje življenjske dobe, pa ne moremo več zadostno napolniti, da bi le-ta lahko deloval s polno močjo. Zamenjati ga bomo morali z novim. Izbira ustreznega novega akumulatorja je pogojena z modelom avtomobila, njegovo opremljenostjo z električnimi porabniki ter navadami in potrebami voznika. Vsekakor mora ustrezati tipu, moči in dimenzijam, ki jih je predvidel proizvajalec vozila. Pomembno je, da je novi akumulator resnično »nov«. To pomeni, da je izdelan pred manj kot tremi meseci ali pa je po tem času ustrezno vzdrževan. Akumulator, ki je dlje časa na zalogi, trgovec ali serviser pa zanj ne poskrbi z električnem dopolnjevanjem, se postopoma prazni. Posledica tega pa je skrajševanje njegove življenjske dobe. Pri starejšem modelu avtomobila smo žarnico v žarometu lahko sami enostavno in hitro zamenjali. Za zamenjavo žarnice pri sedanjem avtomobilu pa je potrebno več spretnosti in potrpljenja. Same žarnice za dolge in kratke luči so namreč povsem ločene in težko dostopne, še posebej je problem pri ksenonskih žarometih. Vsaka vrsta žarnic ima določeno življenjsko dobo in določen način menjave. Pri nekaterih modelih in znamkah vozil moramo odstraniti žaromet, akumulator ali pa celo odbijač, da se približamo luči. Sodobna vozila uporabljajo halogenske in LED avto žarnice. Slednje imajo najdaljšo življenjsko dobo in odlično svetilnost, vendar so precej dražje od ostalih. Življenjsko dobo avto žarnice lahko podaljšamo, če luči ne prižgemo pred zagonom avtomobila. Prehitra priključitev luči namreč lahko napetostno preobremeni žarnico, kar pomeni, da se ta uniči.
Zvišanje učinkovitosti motorja
Elektronska krmilna naprava pri sedanjih novejših avtomobilskih motorjih nadzoruje delovanje motorja in določa optimalno nastavitev vžiga svečk, vbrizga goriva, nadzira polnilni tlak, izpušne pline, kakovost goriva, itd. Vsaka takšna krmilna naprava mora zagotavljati varnost in vzdržljivost motorja glede na raznolikost vožnje. To pomeni, da je naravnana na maksimalno varno stopnjo. Zaradi različnih tržnih zahtev kot so stroški izdelave serijskih motorjev in zavarovalni razredi je elektronska nastavitev delovanja motorja še dodatno zaščitena. Z drugimi besedami to pomeni, da delovanje motorja ni tako učinkovita kot bi sicer lahko bila. Z optimizacijo programov krmilne motorne elektronike oziroma s tako imenovanim chip tuning-om je možno dodatno povečati učinkovitost motorja. Zaradi povečanja trenutne količine vbrizganega goriva in pritiska polnjenja turbine se doseže boljši izkoristek in boljše delovanje motorja. S tem je motor močnejši in živahnejši. Ker se bistveno dvigne navor v celotnem območju vrtljajev, se s tem izboljšajo pospeški vozila. Zmanjša se poraba goriva pri vožnji v območju največjega navora, medtem ko pri dinamični vožnji z višjimi vrtljaji motorja poraba goriva naraste. Končna hitrost avtomobila se bistveno ne spremeni, saj ima motor zaščito z blokado vrtljajev. Od 20 do 40% se na ta način poveča moč in navor pri vozilih s turbo polnilnikom. Postopek optimizacije krmilne elektronike motorja poteka tako, da se najprej z merilno napravo na valjih opravijo razne meritve in testi, s katerimi se ugotovi pričakovan izkoristek moči. Montaža programskih rešitev v vozilo je dokaj enostavna in hitra. Ob tem ni nikakršnega mehanskega posega v motor. Res pa je, da se v primeru garancijske dobe vozila s posegom v elektroniko motorja na nepooblaščenem servisu njo avtomatsko prekine. Zaradi še vedno zadostne tolerance glede na način vožnje in okoljskih razmer je odveč bojazen, da bi se s spremembo parametrov v krmilnem programu škodovalo motorju. Poleg tega za sedanjo zaščito motorja skrbi tudi sama krmilna naprava, katera z različnimi dodatnimi programi preverja prilagojenost parametrov predpisanemu področju. Če se že odločimo za predelavo motorja z chip tuning-om, naj izberemo le tistega, ki je razvit na takšen način, da nikdar ne presega, niti ne dosega meje zmogljivosti motorja in njegovih komponent. Življenjska doba vozila se s tem ne sme zmanjšati. Za dosego tega pa je pomembna tudi pravilna vožnja predelanega avtomobila. Hladen motor ne smemo obremenjevati s priganjanjem v višje obrate. Uporabljati moramo kvalitetno motorno olje. Po večji obremenitvi motorja njega takoj ne ugasnemo, temveč zadnjih nekaj kilometrov vožnje naredimo z umirjenim motorjem ali avtomobil za nekaj časa pustimo v prostem teku.
Vzdrževanje avtomobilske pločevine
Skoraj na vsakem avtomobilu tekom svoje življenjske dobe slej ko prej pride do nezgode s trkom avtomobila ali vsaj do nastanka manjših prask. Zlasti pri manjši poškodbi avto pločevine se kot prvo pojavi vprašanje naj zamenjamo poškodovani del karoserije z novim ali ga saniramo s kleparskim in ličarskim popravilom. Poleg velikosti poškodbe je odločitev seveda odvisna tudi od tega ali imamo avto s strani zavarovalnice kasko zavarovan oziroma na kakšen drug način v primeru poškodbe avtopločevine. Zagotovo pa bo na to vprašanje lažje od nas odgovoril mojster avtoklepar, ko si bo ogledal poškodovano karoserijo. Vedeti pa moramo, da je udarjeni del pločevine tudi po sanaciji manj trden in ob ponovni nesreči predstavlja večjo nevarnost. V primeru hujše poškodbe pločevine je marsikdaj bolj smotrn nakup novega avtomobilskega karoserijskega dela. Z dovolj strokovno kleparsko in ličarsko sanacijo karoserije lahko kar precej podaljšamo življenjsko dobo vozila, saj s tem preprečimo rjavenje in propadanje avto pločevine. Vendar strokovna sanacija pločevine zahteva veliko mero natančnosti, vsaka površnost pa se prej ali slej pokaže s pojavom rje ali kakšne drugačne deformacije na karoseriji. Popravilo karoserije našega avtomobila zaupajmo le usposobljenima avtokleparju in avtoličarju, ki imata s tem že dolgoletne izkušnje. Poškodovano avtomobilsko pločevino bomo najbolj preprosto in tudi najceneje popravili s tako imenovanim hladnim popravilom, kjer ne bo potrebnega lakiranja pločevine. Vendar takšen način sanacije bo uporaben le pri manjših poškodbah pločevine z manjšimi vdrtinami in vdolbinami, pri katerih lak še ni poškodovan oziroma počen. Hladen način sanacije pločevine je tudi do 50% cenejši od klasičnega kleparsko – ličarskega popravila. Popravilo je tudi bistveno hitrejše. Običajno je to opravljeno že v enem dnevu. Poleg tega odpade naša skrb zaradi možnosti nepravega odtenka lakiranega dela vozila. Vendar ob tem bodimo previdni, saj je na trgu veliko mojstrov, ki uporabljajo različne metode hladnih popravil pločevine. Izberimo takšnega, ki uporablja pravilno tehniko in orodja, ki ne poškodujejo barvnega nanosa na avtomobilu. Zlasti ob predhodnih poškodbah na karoseriji lahko ob nestrokovni izvedbi lak poči. V tem primeru bo potreben nov barvni nanos. V največ primerih se takšno metodo sanacije avtopločevine uporablja pri poškodbah od toče, lahko pa tudi pri ostalih poškodbah vdrtin oziroma vdolbin pločevine. Sanacija je možna na celo do 20 cm široki vdrtini, kar pa je precej odvisno od pločevine oziroma od modela vozila in lokacije poškodbe. Postopek klasičnega popravila in barvanja karoserije avtomobila poteka po naslednjem zaporedju. Najprej mojster v kleparski delavnici na poškodovanem vozilu izvede popis škode, oziroma pregleda katere dele je potrebno zamenjati ali popraviti. Na osnovi tega nam izda predračun stroškov popravila in novih nadomestnih delov. Poškodovane karoserijske dele na dvigalu odstrani z vozila in jih zamenja z novimi ali s kleparskim orodjem sanira oziroma poravna poškodovano pločevino. Težje poškodovano vozilo mojster popravi na ravnalni mizi. To je sicer posebej za takšna popravila namenjena naprava, s katero mojster hitro in natančno popravi poškodovano karoserijo v prvotno stanje. Poravnani del pločevine, na kateri ostanejo različne nepravilnosti, mojster najprej zbrusi z brusnim papirjem. Zatem pločevino razmasti in na poravnano površino nanese poliestrski kit. Odvečni osušeni kit zbrusi najprej z grobim in nato s finim brusnim papirjem do stopnje prvotne linije pločevine. Vse dele vozila, ki se ne bodo lakirali, mojster zatem ustrezno zaščiti. Sledi ličarski postopek sanirane pločevine v posebej za to namenjeni lakirnici oziroma lakirno – sušilni komori. Pomembno je, da ličarski mojster uporabi dovolj kvalitetne vse ličarske materiale kot so temeljni laki in predlaki na dvokomponentni osnovi in zaščitni antikorozijski premazi ter mase kot so fugirni kiti, izolacijski premazi in tesnilne mase. Večji in usposobljeni avtoličarji imajo lastno mešalnico barv, kjer v najkrajšem času pripravijo (več ali manj) identično barvo originalnemu tonu na vozilu.
Zamenjava ali popravilo stekla
Vetrobransko, stransko in zadnje steklo je seveda najbolj krhek del avtomobila. Če se na vetrobranskem steklu pojavi razpoka daljša od 2,5 cm, naj njega čim prej zamenjamo. Stransko in zadnje steklo moramo zamenjati tudi že ob manjši razpoki. V primeru, da je manjša razpoka na vetrobranskem steklu ali je na steklu le odrgnina, nam njega ni potrebno zamenjati, saj lahko serviser s primernim orodjem poškodbo hitro popravi. Prasko na steklu lahko enostavno odstrani s poliranjem. Hitra odzivnost serviserja je pomembna predvsem, če se avtomobilsko steklo zdrobi. Pod pojem »hitra odzivnost« se smatra, da ima serviser steklo za določeni model avtomobila na zalogi in njega s pomočjo primernega orodja in s kvalitetnim lepilom zamenja že v nekaj urah. Nekateri serviserji nudijo tudi montažo stekla na terenu, drugi imajo nadomestno vozilo za čas popravila. Temnjenje stekla na avtomobilu je že nekaj časa pri nas precej aktualno. Z zatemnitvijo stekla dosežemo boljšo zaščito pred vročino ter UV žarki in večjo zasebnost v avtomobilskem prostoru. Pri tem postopku mojster nalepi posebno folije na notranjo stekleno površino. Z uporabo takšne folije skozi steklo nič več ne prodirajo škodljivi UV žarki, odbije se tudi večji del sončne toplote, pri tem pa se bistveno ne zmanjša vidljivost. Zatemnitvena folija tudi prepreči nenadno zaslepljenost zaradi močnih direktnih sončnih žarkov. Ker temnjenje avto stekel pomeni naknadna predelava vozila, mora takšen avtomobil opraviti homologacijski pregled. Vse predelave se vpišejo v homologacijski kartonček. Večina serviserjev, ki opravlja temnjenje stekel, nudi tudi ureditev vse potrebne dokumentacije za vpis predelave vozila v homologacijski kartonček.
Razgradnja odsluženega vozila
V letu 2018 je pričel veljati nov Zakon o dajatvah na motorna vozila, ki je uvedel dajatev na odjavljeno vozilo. Njo mora plačevati vsak lastnik avtomobila, ki v enem letu po njegovi odjavi iz prometa, njega ponovno ne registrira ali preda v razgradnjo pooblaščenemu izvajalcu. Ob tem je izjema vozilo s statusom starodobnika. Dajatev je potrebno plačevati vsako leto znova v obdobju 10-tih let od zadnje odjave vozila. Če se avtomobil v tem času znova registrira, začne ta doba ponovno teči ob naslednji odjavi vozila. Višina dajatve za odjavljen avtomobil se določi v višini 25-odstotne letne dajatve, ki je za tako vozilo določena, brez upoštevanja oprostitev ali znižanj plačila letne dajatve. Ob tem znesek ni manjši od 25 evrov. Omenjeno dajatev ne bomo plačevali, če bo iz evidence registriranih vozil razvidno, da je bil avtomobil oddan v razgradnjo v skladu s predpisi o varstvu okolja. Torej, če imamo avtomobil toliko dotrajan, da ni več primeren za varno vožnjo ali je v taki meri poškodovan, da popravilo ni več smiselno, niti njegova prodaja ne, je gotovo najbolje, da njega dostavimo na prevzemno mesto odsluženih avtomobilov enega od pooblaščenih izvajalcev za razgradnjo vozil. Nekateri izmed njih nudijo brezplačen odvoz odsluženega vozila. Tudi razgradnja samega vozila je brezplačna. Po predaji vozila prejmemo potrdilo o njegovi razgradnji. Oproščeni dajatve za odjavljen avtomobil bomo v primeru predložitve policijskega zapisnika, iz katerega je razvidno, da je bilo vozilo ukradeno ali v primeru predložitve dokazila, da je bilo vozilo registrirano v drugi državi. Ob morebitni prodaji avtomobila moramo torej poskrbeti za prenos lastništva vozila na novega lastnika. Če bo novi lastnik avtomobila njega kadarkoli pozneje odjavil iz prometa za več kot eno leto in ne bomo prenesli lastništva, bomo namreč postali zavezanec plačila dajatvi.
pripravil: M.A.
