Drugačna hiša
Visoke cene kuriv in visoki normativi rabe energije v stavbah ter po drugi strani novi načini gradnje so privedli do tega, da je celotno izgradnjo hiše potrebno zaupati strokovnjaku, ki je seznanjen s sodobnimi pristopi in materiali za dosego izolacijsko dovolj učinkovite stavbe. Sedanja sodobna hiša, ki zadostuje energetskim zahtevam, je vsaj nizkoenergetska hiša. Ob tem pa se vse bolj pojavlja vprašanje: Ali se s tem nemara bolj splača graditi z lesom?
Še pred dvema desetletjema nazaj so se investitorji skoraj izključno odločali za klasično zidano gradnjo, običajno z izvedbo v lastni režiji. Pomanjkanje prostega časa, večja ponudba izvajalcev in s tem konkurenčnejše cene so v zadnjih letih takšen način gradnje skoraj popolnoma izkoreninili. Hkrati pa so visoke cene kuriva, ostrejša zakonodaja glede učinkovitejše rabe energije, večja ekološka ozaveščenost in sodobnejša tehnologija usodno pripomogli, da je v zadnjih letih v Sloveniji montažna gradnja pričela strmo naraščati. Vendar, da bomo dosegli tako visok delež montažne gradnje kot je v državah zahodne Evrope (Avstrija, Nemčija, Švica…), kjer je cca 30% novogradenj montažnih hiš, je še daleč. V Sloveniji naj bi celoten tržni delež montažnih gradenj bil nekaj več kot 10%. Vendar, ko se odločamo za princip gradnje hiše nam niso kaj dosti pomembni statistični podatki, temveč predvsem dejstva s kakšnim načinom gradnje bi prišli na kar čim bolj ekonomičen in hiter način do kakovostne lastne hiše, ki bo imela čim manjše toplotne izgube. Kot prvo moramo vedeti, da tako zidana kot montažna gradnja imata svoje prednosti in tudi nekatere pomanjkljivosti.
Zakaj izbrati montažno hišo?
V Sloveniji še vedno prevladuje mnenje, da zidana zgradba predstavlja pojem trdnosti, varnosti in trajnosti, medtem ko montažni način pomeni cenen, nestabilen in enostaven objekt. To je povsem napačno prepričanje, kar potrjujejo naslednji številni dejavniki. Ena največjih prednosti montažne gradnje v primerjavi s klasično je v času gradnje. Zidanje in betoniranje stavbe pomeni moker način gradnje, kar zahteva potreben čas sušenja med postopki gradnje. Pri montažnem sistemu je čas izgradnje omejen le na čas montaže končanih elementov. Namreč izdelava vseh konstrukcijskih delov poteka namesto na gradbišču, v proizvodnem obratu. Čas gradnje gotove montažne hiše, v katero se investitor lahko vseli, traja od dva do šest mesecev. Rok izgradnje je odvisen predvsem od tega koliko denarja je investitor pripravljen odšteti na enkrat. Mediji pogosto prikazujejo vsakoletna razdejanja ameriških montažnih hiš, ki jih povzročajo orkanski vetrovi. S tem se vzbudi občutek, da montažna hiša ni varna pred hudimi neurji in potresom. Vendar ameriške lesene montažne hiše so povsem nekaj drugega kot sedanje sodobne evropske hiše. Ker so evropski modeli montažnih hiš dražji, so tudi kakovostnejši, bolj masivni in odpornejši na izredne vremenske razmere. Proizvajalci dajejo garancijo proti potresu celo do 9 stopnje MCS. Sicer lahko takšno stopnjo dosežejo tudi klasično zgrajene zgradbe, vendar samo s strogim upoštevanjem protipotresnih elementov v gradnji, kar pa se žal pogosto ne dogaja. Zaradi lahke lesene konstrukcije, montažna hiša lažje prenese potrese in je primerna za postavitev tudi na slabo nosilnem razmočenem terenu. Do 10% je pri montažni hiši boljša izkoriščenost prostorov, saj so stene tanjše. Ker se pri gradnji ne uporablja vode, ni prisotnosti vlage. Ta je v kombinaciji s plesnijo pogost problem zidanih zgradb. V montažno hišo so vgrajeni ekološki materiali – predvsem les, ki je dokazano eden najbolj zdravih materialov za bivanje. Lesena hiša omogoča zmožnost »dihanja stavbe«. Prodiranje zraka skozi porozne gradbene materiale kot je les (naravna difuzija) je najbolj naravna oblika prezračevanja bivalnih prostorov. Les namreč posrka odvečno vlago in jo v primeru potrebe oddaja v prostor. S tem je omogočeno vzdrževanje in uravnavanje enakomerne vlažnosti bivalnih prostorov. Življenjska doba sodobne montažne hiše je več kot 100 let, vendar je potrebno ob tem pripomniti da bo svojo resnično trajnost s časom še pokazala. Dokončna cena montažne hiše je v naprej znana, kar se za klasično zidano hišo ne more trditi. Višina stroškov se s podpisom pogodbe ne spreminja, ne glede na vnaprejšnje spremenjene situacije. S kompletno izdelavo hiše si investitor prihrani čas in nešteto stresnih situacij ob iskanju različnih izvajalcev in dogovarjanja z njimi. Kljub temu, da je montažna hiša lahko celo do 15% ugodnejša kot zidana stavba, je ravno cena pogost vzrok, da se investitorji še vedno raje odločajo za klasično gradnjo. Namreč pri zidavi hiše poteka gradnja postopoma in v razmikih. Torej takrat, ko investitorju čas in denar to dopuščata. Pri gradnji montažne hiše je potrebno izvajalcu v nekaj mesecih poravnati vse finančne obveznosti. Običajno se s sklenitvijo pogodbe plača avans v vrednosti približno 60% končne cene. Investitorji takšno življenjsko naložbo praviloma financirajo z najemom dolgoročnega kredita. Banke nudijo različne bančne kredite z daljšo odplačilno dobo ali hipotekarne kredite. Nekateri ponudniki montažnih hiš v sodelovanju z bankami nudijo posebne ugodnosti, ki veljajo le za tovrstne investicije.
Nizkoenergijska hiša
Če smo v fazi načrtovanja nove hiše, naj ne bo dileme. Ta mora biti nizkoenergijska ali celo pasivna hiša. Edino takšna sistema hiš zadostujeta sedanjim vse višjim energijskim standardom. Nizkoenergijska hiša je tista zgradba, ki v enem letu porabi za ogrevanje od 40 do 60 kWh energije na kvadratni meter stavbne površine. Da se doseže nizko energijsko število, so potrebni dovolj dobro toplotno izoliran in zrakotesen ovoj zgradbe, zasteklitev s toplotno izolacijskim steklom in sodoben ekonomičen ogrevalni sistem. Velika večina sedanjih montažnih hiš ima toplotno izolacijo debelo od 15 do 30 cm. S svojo zelo dobro toplotno izoliranostjo se uvrščajo med nizkoenergijske objekte in tudi med pasivne. Vsekakor je investicija v nizkoenergijsko in še posebej v pasivno hišo precej večja kot v klasično stavbo. Vendar zaradi izredno nizkih energijskih stroškov se ta investicija z leti povrne. Poleg tega je v njej precej bolj zdravo in lagodno bivanje. Prednost takšne gradnje se kaže že s tem, da je v Avstriji, Nemčiji in Švici v zadnjih letih skoraj 100-odstoten letni porast takšnih hiš.
Pasivna hiša
Najbolj optimalno energijsko varčna stavba je pasivna hiša. Za pasivno hišo se šteje tisti objekt, v katerem se lahko tako poleti kot pozimi brez aktivnega ogrevalnega sistema doseže ugodno bivalno temperaturo. Za dosego tega so toplotnoizolacijske zahteve seveda zelo visoke. Vsi gradbeni elementi morajo imeti toplotno prehodnost manjšo od 0,15 W/m²K. Hiša ne sme imeti toplotnih mostov in mora zagotavljat zelo visoko zrakotesnost. Stavbno pohištvo mora biti zastekljeno z Uw pod 0,8 W/m²K. Nadaljnjo porabo energije v gospodinjstvu se lahko zmanjša tudi z uporabo energijsko varčnih gospodinjskih aparatov. Poraba energije v gospodinjstvu naj bi bila namreč minimalna (42-120 kWh/m²). Te zahteve ni mogoče doseči z dosedanjo klasično gradnjo, zato je potrebno o pasivni zgradbi razmišljati že v fazi projektiranja objekta. Pomembno je, da se v zimskem času z arhitekturo stavbe v čim večji meri izkorišča sončno energijo. Na južni strani hiše naj bo čim več zastekljenih površin z bivalnimi prostori, na severni strani pa čim manj steklenih površin s pomožnimi prostori. Optimalna postavitev hiše je v smeri od severa proti jugu. Za doseganje zahtev pasivne zgradbe mora biti fasadna izolacija stavbe debela vsaj od 30 do 40 cm, odvisno od uporabljenih materialov pri steni in izolaciji. Zaradi visokega tesnjenja pasivne zgradbe je potrebna vgradnja kontroliranega prezračevanja z rekuperatorjem. Z njegovo pomočjo se vrača toplota odpadnega zraka, kar že zadostuje minimalnim potrebam po ogrevanju stavbe. Vsekakor je investicija v nizkoenergijsko in še posebej v pasivno hišo precej večja kot v klasično stavbo. Vendar zaradi izredno nizkih energijskih stroškov se ta investicija z leti povrne. Poleg tega je v njej precej bolj zdravo in lagodno bivanje. Prednost takšne gradnje se kaže že s tem, da je v Avstriji, Nemčiji in Švici v zadnjih letih skoraj 100-odstoten letni porast takšnih hiš. S strani Eko sklada si je mogoče pridobiti tudi subvencije za tovrstno gradnjo.
Industrijska montažna hiša
Upravni postopki za gradnjo montažne hiše so enaki kot za klasično gradnjo. Torej ravno tako so potrebna vsa dovoljenja od pristojnih upravnih organov. Priporočeno je, da se izvajalca montažne hiše izbere še pred pridobitvijo projektne dokumentacije. Namreč marsikdaj se kar pri ponudniku naroči projektno dokumentacijo. Najcenejša pot do montažne hiše je izbira tipskega modela. Enostavno izberemo iz proizvajalčevega kataloga za nas najbolj primeren model hiše, ki ima že v naprej določeno končno ceno. Pred pričetkom izdelave je potrebno povsem dokončati izvedbeni projekt, saj so za izdelavo hiše v tovarni potrebni natančni podatki o poteku vseh inštalacij in ostale opreme. Tako imenovano industrijsko montažno hišo lahko poimenujemo tudi velikostenski sistem gradnje. Namreč temelji na sestavljanju že gotovih kompletnih sten. Poglavitni odliki takšne gradnje sta hitra postavitev hiše in vnaprejšnja zagotovitev kakovosti izgradnje. Večina konstrukcijskih elementov takšne hiše se izdela v tovarni. S tem je zagotovljena natančnost izdelave. Praviloma je osnovna konstrukcija les. Stene takšne hiše so zgrajene iz lesenega okvirja, ki ga sestavljajo stebri in prečke različnih dimenzij. Za notranjo in zunanjo oblogo stene se uporabljajo različni materiali. Največkrat so to mavčno kartonske, mavčno vlaknene, iverne, lesno cementne ali OSB plošče. Večina takšnih plošč so zdravju neškodljive, so brez vonja in imajo dobro zvočno, toplotno in protipožarno zaščito. Vmesni prostor med zunanjo in notranjo ploščo je zapolnjen s toplotno in zvočno izolacijo. V ta namen se običajno uporablja stekleno ali kameno volno, pa tudi naravne materiale kot so celuloza, volna, bombaž in kokos. Največkrat je stropna plošča sestavljena iz lepljenih lesenih tramov, med katerimi je zapolnjena izolacija. Iz tovarne se celotne izdelane konstrukcijske dele pripelje z večjim tovornjakom na gradbišče, kjer se jih s pomočjo dvigala enostavno in hitro sestavi skupaj. Najprej se na betonsko ploščo sestavijo stene, zatem se zmontira še stropne elemente. Sledi montaža sten nadstropja in strešne konstrukcije. Montaža takšne hiše je tako končana že v dveh do treh dneh. Strešno konstrukcijo se čim prej prekrije s kritino. Zatem sledi izdelava fasade. Na fasadno lice stene so običajno pritrjene stiroporne plošče. Na te plošče se isto kot pri klasični hiši doda armirani omet in na koncu zaključni dekorativni omet. Napeljavo inštalacij se lahko prične takoj po postavitvi hiše. Sanitarne stene in strope se po napeljavi inštalacij prekrije z mavčnimi ploščami. Ne dolgo nazaj se je v montažni hiši vgrajeval mokri način estrihov, sedaj pa jih vse bolj nadomeščajo suhi estrihi. S tem gradnja montažne hiše poteka v vseh fazah resnično le s suhimi postopki.
Razlogi za izbiro lesene hiše
V Sloveniji je lesena hiša za enkrat bolj poznana kot počitniška ali vikend hišica. Vendar se tudi bivalna lesena hiša vse bolj uveljavlja. Znano je, da je les zelo dober izolator. Celo tako dober, da dovolj široka zunanja lesena stena zadošča tudi sedanjim zahtevam po toplotni izolaciji. Poleg tega je les naraven in edini obnovljiv gradbeni material. Na srečo v Sloveniji razpolagamo z velikim virom lesa, saj je kar 63% celotne površine poraščene z gozdom. V primerjavi z opečno ali betonsko steno je lesena ne samo boljši toplotni izolator, temveč les daje tudi boljši občutek topline. Za dovolj ugodno počutje je v zidanem objektu potrebna temperatura od 22 do 24°C. V leseni hiši pa za isto počutje zadostuje že od 18 do 20°C. Prednost lesene hiše v primerjavi z zidano je tudi v hitrejši izgradnji. Večina sedanjih mojstrov postavi leseno hišo že v nekaj tednih. Za les je značilno, da ima odlične filtracijske značilnosti, zato je bivalna klima bolj zdrava kot v zidanem objektu. Masiven les s svojo naravno strukturo, barvo in vonjem protistresno vpliva na človekovo počutje. Ker les vpija neprijetne vonjave, je v takšnem objektu vedno značilen vonj po lesu. Ker lesene stene omogočajo dihanje stavbe, je lesena hiša bolj odporna na plesen kot zidana. Ker se prah ne poseda na lesene površine, se v takšni hiši ne praši, kar je sicer večni problem v zidani zgradbi. V primerjavi z opeko in betonom je lesena konstrukcija lažja in elastičnejša, zato je precej bolj odporna na potresne sunke. Vedeti pa moramo, da je za izgradnjo lesene hiše potrebna še večja strokovnost kot pri zidani zgradbi. Le najboljši mojstri znajo izdelati kvalitetno leseno hišo, ki je vredna svojega imena. V kolikor ni izbran pravilen les, obstaja nevarnost posedanja hiše. Vsi leseni elementi morajo biti ustrezno zaščiteni, sicer so lahko tarča insektov in glodalcev. Odvisno od uporabe vrste lesa je življenjska doba lesene hiše različna. Hiša iz domačega smrekovega lesa ima dobo približno 100 let. Masivnejši elementi gostejšega lesa kot je cedra ali macesen doživijo dobo precej preko 100 let.
Masivna lesena hiša
Ker ima lesena masivna hiša povsem drugačen način gradnje, pa tudi njen videz v primerjavi z montažno modularno hišo je lahko različen, niti ne sodi v skupino montažnih objektov. Pod leseno masivno hišo se razume, da so stene izdelane iz masivnega lesa. Glede na način izdelave in uporabo lesa je poznanih več različnih tipov masivnih lesenih hiš. Lesena konstrukcija hiše je lahko sestavljena iz križno lepljenih masivnih plošč, iz enosmerno lepljenih masivnih plošč, ali pa je sestavljena iz brun, ki se na mestu montaže sestavljajo ena na drugo v konstrukcijo stene objekta ter ena ob drugi v konstrukcijo medetaže. Slednji način izdelave lesene hiše oziroma tako imenovane kladne gradnje je poznana pod izrazom brunarica. Vidna površina brune je lahko obdelana polkrožno ali ravno. Odvisno predvsem od velikosti objekta so debeline brun lahko različne. 7 cm debele brune so primerne za manjše počitniške hišice, debelejše 10 in več cm brune pa se uporabljajo za stene stanovanjskega objekta. Da se zadovolji energetskim zahtevam je za stanovanjsko leseno hišo priporočljiva uporaba vsaj 16 cm debelih brun, ki so običajno še dodatno izolirane z izolacijskim slojem in notranjo leseno oblogo. Z uporabo 21 cm debelih brun v zunanji steni objekta se doseže zadostno toplotno prehodnost stavbe (0,60 W/m²K). Na vogalih sten so brune medsebojno povezane. Tesarski mojstri uporabljajo različne sisteme vezave brun. Sistem vezave s peresom in utorom je pogost način. Poznan sistem vezave brun je s križnim spojem. Ta omogoča dobro statiko objekta. Pri uporabi debelejših brun so v največ primerih pravokotne brune zlepljene iz treh ali več slojev. Sistem lepljenih brun omogoča boljšo statiko objekta in s tem gradnjo višjega objekta. Zaradi zahtevnejše in zamudnejše obdelave je uporaba lepljenih elementov približno četrtino dražja od klasičnega sestavljanja brun. Masivne hiše izdelane iz križno lepljenih plošč so eden novejših in sodobnih načinov izdelave lesenih masivnih objektov. Zaradi delovanja in šibkosti lesa v pravokotni smeri, so pred slabimi 20-timi leti v Avstriji in Nemčiji razvili križno lepljene plošče, ki se izvajajo v treh in več slojih. Ta tehnologija je bila v zadnjih letih prepoznana kot vodilna, zato so razvili proizvodne linije, kjer se izdelujejo križno lepljene plošče do širine 3,5 m in dolžine preko 20 m. Najtanjše konstrukcijske trislojne plošče so debeline okoli 6 cm, do sedaj najdebelejše zlepljene za mostne konstrukcije pa so bile 17 slojne debeline preko 0,5 m. Iz teh plošč projektantski tim izreže vse sestavne dele konstrukcije, ki se nato z računalniško vodeno CNC tehnologijo razrežejo z milimetrsko natančnostjo v sestavne elemente objekta (vse stene, medetažne plošče, strešne plošče, nosilci, stopnice). Vsi elementi se nato po zahtevanem zaporedju zložijo na kamione, kjer se nato po montažnem načrtu zmontirajo v konstrukcijsko celoto. Takšna gradnja je zelo hiter način gradnje objekta, običajna hiša je sestavljena v dveh dneh, sistem pa omogoča gradnjo izjemno visokih objektov. Tako je najvišji 10 etažni objekt oz. stolpnica v celoti izdelana iz križno lepljenih plošč (tudi jašek za dvigalo in stopnišče) bila postavljena leta 2012 v Melbournu v Avstraliji. Sistem ima zelo dober potencial, saj je najbližja in najboljša alternativa klasični gradnji, ima vse prednosti, ki so bile prej naštete za druge vrste lesenih konstrukcij, ima odlično fleksibilnost in konstrukcijske zmožnosti. Tako je na primer ta sistem zaradi masivnega ovoja zrakotesen in s tem zlasti primeren za nizkoenergijsko in pasivno gradnjo objektov. Zaradi dobre masivnosti in celovitosti je požarno odporen in ima odlično potresno varnost. V tem sistemu lahko statiki rešujejo konstrukcijske zasnove, ki so tudi v armiranem betonu in v jeklu težko rešljive. Tako se v določenih državah že projektirajo stavbe iz križno lepljenih plošč preko 20 etaž. Tako kot za klasično zidano hišo ali montažno industrijsko, je tudi za gradnjo masivne lesene hiše po zakonu potrebno pravnomočno gradbeno dovoljenje, katerega na podlagi vloge in projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja izda pristojna upravna enota. Predhodno je potreben betonski temelj in talna plošča. Pogosta opcija je kombinacija zidane kletne etaže z betonsko stropno ploščo, nad katero je zgrajen leseni del hiše. Večina proizvajalcev lesene in stropne elemente z ostrešjem sestavijo že v delavnici. Stene vsebujejo okna, vrata in vso potrebno inštalacijo v ognjevarnih ceveh. Na gradbišču izdelane elemente s pomočjo dvigala med seboj le sestavijo. Predvsem manjši tesarski mojstri konstrukcijo sestavljajo na terenu. Podobno kot ostali modeli hiš je seveda tudi lesena masivna hiša lahko dokončana do različne gradbene stopnje. Torej je možen tudi dogovor gradnje hiše na ključ, ki je pripravljena za vselitev. Zaradi večje konkurenčnosti ponudnikov lesenih hiš so se te pocenile. Nekdaj je veljalo, da je takšna hiša bistveno dražja kot klasična zidana. Glede na končno ceno pa je sedaj že primerljiva z zidanim objektom.
Lesena skeletna hiša
Skeleten način gradnje hiš ima sicer že zelo dolgo tradicijo (več kot 300 let). V Sloveniji je postal aktualen šele pred nedavnim. V prihodnosti pa bo tovrsten sistem na našem trgu še močno pridobil na veljavi. Vsekakor je ta eden izmed najbolj kakovostnih načinov gradenj hiš na sploh. Osnova takšnega lesenega objekta je skelet oziroma ogrodje, ki je sestavljeno iz lesenih stebrov in nosilcev. Ti so izdelani iz lamelno lepljenega lesa. Ob tem je pomembno, da je les posušen tako, da se ta ne zvija, ne poka in mu ni potrebna dodatna zaščita pred insekti. Takšno ogrodje je statično samostojno, v neodvisnosti od konstrukcijskih plošč. Stavbna konstrukcija je samonosna in ločena od stenskih elementov. S tem stene nimajo nosilne funkcije. Ker je tako dopuščeno večje število steklenih površin je večji potencial pasivnega sončnega ogrevanja. Tesarski mojstri za gradnjo skeletne hiše uporabljajo preizkušene stare načine lesnih zvez. Nekdaj so tesarski mojstri te lesne povezave izdelovali ročno, danes pa je podprta z računalniško tehnologijo. V računalniškem programu se izdela osnutek celotne lesene konstrukcije. Za izdelavo se uporablja dolžinsko lepljen les, katerega se na računalniško vodenem stroju obdela v želene dimenzije. Na gradbišču se posamezne kose sproti sestavlja v elemente. Zaradi tega je takšna gradnja primerna tudi za terene, ki niso dostopni za večje tovornjake. Lesen skelet je lahko z zunanje ali notranje strani viden, lahko pa je z obeh strani zaprt z različnimi materiali kot so polni predizdelani elementi, steklo, ipd. Zunanja fasadna stran je obložena z lesnovlaknenimi ploščami, notranja stran pa z OSB ploščami. Prazen prostor znotraj skeletne stene se zapolni s postopkom vpihovanja razsute izolacije lesnih ali celuloznih kosmičev. V primerjavi s stekleno in kameno volno ali stiroporjem ima takšna izolacija 4-krat daljši zamik prehoda toplote skozi zunanji zid hiše, kar v poletnem času prepreči pregrevanje prostorov. Poleg tega ima skeletna hiša z enako debelim zidom kot zidana stavba, debelejši izolacijski sloj. S tem se takšna hiša uvršča med nizkoenergijske in celo pasivne zgradbe. Poleg že omenjenega energijskega učinka ima skeletna hiša zmožnost samostojnega uravnavanja vlage znotraj prostorov (difuzijska odprtost). Hiša ima tudi odlično konstrukcijsko trdnost. Brez dodatnih elementov (razne montažne plošče) že sama po sebi trdno stoji. Pritrjene OSB plošče le še dodatno prispevajo k še boljši trdnosti stavbe. Takšna gradnja poteka brez prahu in z minimalnimi gradbenimi odpadki, predvsem pa je bistveno hitrejša kot zamudno betoniranje in zidanje. Tako kot masivna lesena hiša je tudi skeletna zaradi svoje lahke in elastične konstrukcije potresno visoko odporna. Zrakotesnost zgradbe se doseže z zatesnitvijo vseh stikov na parnih ovirah in predelih z možnostjo izgubljanja toplotne energije iz stavbe. S tem se prepreči tudi pojav plesni. Prezračevanje hiše se doseže s prisilnim prezračevanjem preko rekuperatorja. Notranje stene skeletne hiše se obloži z mavčnimi ploščami. Preko zunanjih plošč se lahko izdela klasično kontaktno paropropustno ali leseno prezračevano fasado.
pripravil: M.A.
