Vse za dober počitek

Ker sta postelja in sedežna garnitura namenjena izključno za počitek, morata biti predvsem dovolj udobna. Po počitku na njih moramo vstati dejansko spočiti in ne še vedno ali celo bolj utrujeni kot smo bili prej. To pa bo zagotavljalo le dovolj kvalitetno oblazinjeno pohištvo in ne ceneni izdelki iz diskontnih prodajaln..

S posteljo imamo več stika kot na primer s kuhinjskim pohištvom, sedežna garnitura pa je najpomembnejše družbeno prizorišče v stanovanju, kjer se veliko časa zadržujemo. Kljub temu pa ob njihovem nakupu vse prevečkrat dajemo večjo pozornost pohištvu v dnevni sobi ali v spalnici kot pa sedežni garnituri ali postelji. Naše razmišljanje je pogosto žal takšno, da je bolj pomembna oprema, ki kaže predvsem zunanji videz, kot oprema, ki je namenjena skoraj izključno naši uporabi.

Različne prevleke sedežnih garnitur

Kvaliteta celotne sedežne garniture je odvisna predvsem od ustrezne prevleke. Na trgu so v ponudbi garniture s prevlekami iz zelo različnih materialov, zato se lahko pri izbiri kaj hitro zmedemo, največkrat ravno zaradi nepoznavanja materialov.
Nekateri materiali za sedežne prevleke so gladki, torej takšni, da z njih na primer polito tekočino le obrišemo. Spet drugi materiali so bolj grobi, ki pa so še vedno prijetni na otip. Na tisto sedežno garnituro, ki je izdelana iz malce bolj grobega materiala, se bomo verjetno z večjim veseljem zleknili. Nikakor nas ne bo preganjala misel, da jo bomo umazali, pa četudi je v bolj svetlih barvah. Na splošno so za prevleke najbolj primerni materiali, ki imajo dobro odpornost proti drgnjenju, sončni svetlobi, kemičnemu čiščenju, pranju in imajo veliko trdnost.
Tako imenovana mikrotkanina je že precej časa močno konkurenčna usnju. Njena tipična značilnost je, da ima zelo fina vlakna na površini, v katero so vtisnjene reliefne brazde, ki nekoliko spominjajo na naravno bikovo kožo. Takšen material je trpežen, prijeten na otip ter preprost za čiščenje in vzdrževanje. Zasluga za te odlike ima teflonska zaščita, katera učinkovito varuje pred tekočimi umazanijami in celo pred mikroskopsko majhnimi bakterijami, glivicami ter pršicami.
Novejši material iz skupine mikrotkanin je alkantra, ki ima na osnovno plast nalepljen poliuretan, v katerega so površinsko vdelana mikrovlakna. Tako kot ostale mikrotkanine tudi to odlikujeta odlična odpornost proti drgnjenju in obstojnosti barv. Ima tudi pomembno prednost, da ne vpija vode, saj izredno natančna struktura mikrovlaken tekočinam ne dovoljuje prehoda v tekstil. Alkantra je na splošno neobčutljiva tkanina, preprosta tako za vzdrževanje kot za čiščenje, poleg tega pa daje še pomemben občutek naravnosti. Zaradi vseh teh odlik je med najkvalitetnejšimi materiali sedežnih prevlek.
Poleg alkantre je na trgu tudi material, kjer je na pletenino prilepljena tkanina z brušeno površino s teflonsko zaščito, ki se imenuje fotura. Pri drugi vrsti prevleke je na temeljno tkanino lepljena brušena mikrofilamentna tkanina. Tako prva kot druga prevleka sta nepropustni za vodo in imata zelo dobro odpornost.
V skupino tkanin za prevleke, ki se ne tkanejo spada tudi flok. To je material, kjer so na osnovno tkanino prilepljena kratka poliamidna vlakna in je mešanica bombaža ter poliestra. Usnje je zimzelena prevleka sedežnih garnitur, ki je vedno v modi. Zaradi svojih številnih dobrih lastnostih uspešno konkurira številnim novim materialom.
V osnovi oziroma glede na izvor je usnje naravno ali umetno. Naravno usnje za sedežne prevleke je največkrat iz goveje ali telečje kože. Njegova značilnost je, da ima na površini več ali manj estetskih pomankljivosti. Zaradi tega se različno predeluje in barva. Pri čiščenju naravnega usnja je treba vzeti v obzir, da ta vpija tekočine in maščobe. Usnjena sedežna garnitura naj bo tudi zavarovana pred močnimi sončnimi žarki, ki neposredno padajo na prevleko.
Med najbolj naravno usnje spada souvage, pri katerem je struktura kože v vseh naravnih znakih in je tipična za naraven usnjen videz. Napačno je mišljenje, da je takšna vrsta usnja hladna, saj le to prevzame telesno temperature takoj, ko se uležemo na njega.
Koža z več napakami, ki ima po obarvanju dodan zaščitni barvni sloj, se imenuje barvano naravno usnje ali usnje fiore. Občutljivost na sonce je pri tej vrsti naravne prevleke manjše, izbor barv je v široki paleti, vendar zaradi večkratnih barvnih nanosov slabše diha. Pri predelavi takšnega usnja se lahko vsaj delno prekrijejo manjše estetske pomanjkljivosti kože in ublaži morebitno monotonost barve.
Nabuk usnje je koža, ki je pobrušena na strani dlak. Z brušenjem se doseže boljšo lastnost, da je prevleka toplejša in bolj mehka na dotik.
Umetni nabuk ali po domače umetno usnje je v tankem sloju izdelana umetna snov podobnega videza in lastnosti kot naravno usnje, običajno pa je ta sloj nanesen na tekstilno podlago. Končno površino se izboljša z lakiranjem, poliranjem, senčenjem in tiskanjem različnih barv. Slaba stran je že poleg občutka, da je to usnje umetno in ne naravno, tudi ta, da ne prepušča zraka in s tem usnje ne diha. Ima pa prednost v čiščenju, saj je to precej manj zahtevno in preprostejše od vzdrževanja naravnega usnja.

Vrsta polnila garniture

Predvsem od vrste polnila je odvisno, kako hitro se bodo pojavile poškodbe na najbolj obremenjenih delih sedežne garniture. Hkrati pa je potrebno tudi vedeti ali bomo sedežno garnituro uporabljali le za sedenje ali tudi za spanje. Garnitura, ki bo namenjena tudi za spanje, mora imeti stabilen ležalni del, kar pomeni, da naj bi bilo vzmetenje izdelano podobno kot pri vzmetnicah.
Proizvajalci sedežnih garnitur uporabljajo za polnila različne materiale v različnih kombinacijah. Od penastih do žičnatih polnil. Klasično in cenejše penasto polnilo se dokaj hitro posede. Latex polnilo se zelo dobro prilagaja telesu in s tem nudi dobro udobje sedenja. V ponudbi je tudi valovito vzmetenje s peno, kombinirano dvojno vzmetenje z valovito peno in žičnim jedrom ali žično jedro v kombinaciji z gumijastimi trakovi. Dvojno vzmetenje z lito peno, ki je podobno avtomobilskemu sedežu sodi med najkvalitetnejša polnila.

Primerna barva garniture

Eden od najbolj pomembnih dejavnikov, ki vplivajo pri nakupu sedežne garniture je gotovo njen videz. Pomembno je, da se oblika, barva, vzorci in sama stilna podoba izdelka med seboj usklajujejo. Če smo na primer izbrali rjavo usnjeno sedežno garnituro, moramo tudi obliko in stilno podobo izdelka prilagoditi takšni naravni barvi, h kateri nikakor ne spadajo modne ali celo ekstravagantne oblike. Mogoče ravno barva najprej pritegne naš pogled na sedežno, zlasti če je ta močna in vpadljiva. V zadnjih letih so pri oblazinjenem pohištvu med živahnejšimi odtenki v trendu močne žive barve kot je oranžna, rumena, rdeča ali zelena, ki so vse bolj trendovske. Poleg živih barv so tako kot nekdaj tudi danes aktualni pastelni toni iz narave. Vendar pri izbiri barv je še največkrat stvar vsakega posameznika katera barva mu je najljubša. Mogoče se ravno pri sedežni garnituri lahko vidi, katera barva je lastniku doma najbolj pri srcu, saj je običajno ravno ta kos pohištva v njegovi priljubljeni barvi.
Ob izbiranju sedežne garniture moramo obvezno upoštevati dimenzije prostora. Velika in masivna sedežna garnitura ne spada v majhno dnevno sobo, saj jo prenapolni. Vsekakor pa bo kot takšna prišla do izraza v velikem prostoru. Mere, na katere moramo biti pozorni pri nakupu oblazinjene garniture so višina, globina in širina sedišča, višina in nagib hrbtnega naslona, ter višina ročnih naslonov. Pomembno je, da se deli telesa enakomerno naslanjajo, ne pa samo v nekaterih točkah.

Različne kombinacije garnitur

Že dolgo pa k oblazinjeni garnituri ne sodi le en kavč. Sedežno garnituro sestavljajo različni kosi oblazinjenega pohištva. Kombinacij je ogromno, izberemo pa najustreznejšo glede na velikost prostora. Izdelovalci sedežnih garnitur ugotavljajo, da si uporabniki na svojih zofah želijo še pogosteje kot sedeti, tudi ležati. Takšne želje potencialnih kupcev izdelovalci seveda niso smeli spregledati, zato je vse bolj pogost način, da je v zofo, sestav ali fotelj vključen tudi počivalnik za noge. Ta je lahko pod pravim kotom podaljšani del sedežne garniture. Lahko je samostojni tabure, na katerem je mogoče tudi sedeti, sicer pa ga primaknemo tja, kjer ga potrebujemo. V ponudbi je tudi bolj praktična opcija uporabe počivalnika za noge, ki ga lahko enostavno izpod garniture izvlečemo ročno ali tudi elektronsko s stiskom na gumb. Da bi se povečalo udobje kar se da v največji meri so proizvajalci oblazinjenih naslonjačev dodali poleg možnosti podpore za noge tudi spremembo naklona za hrbtni naslon in premikajoče se naslonjalo za roke. Pri nekaterih izvedbah je možno naslonjalu za roke naklon tako spremeniti, da lahko na njega položimo glavo, ko se na zofi udobno zleknemo. Na ta način na videz navaden fotelj spremenimo v počivalnik le s potegom ročice. S tem se hrbtnemu naslonjalu močno spremeni naklon, s pomočjo katerega smo lahko maksimalno udobno zleknjeni.
Nekatero oblazinjeno pohištvo je mogoče spremeniti tudi v posteljo. Najbolj udobne variante imajo celo pravo vzmetnico. Dobra stran takšnih kombinacij je tudi ta, da te dodatne uporabnosti na prvi pogled niti ne opazimo. Pri takšnih večnamenskih sedežnih garniturah moramo biti pozorni na mehanizem za razstavljanje, ki naj bi bil praktičen in trpežen. Vedeti pa je potrebno tudi kaj pomeni "univerzalna" garnitura. V največji meri nič drugega kot sedežna garnitura, ki ni idealna ne za sedenje in ne za spanje, je pa primerna za oboje.

Smiselnost prenove garniture

Ob prvih znakih dotrajanosti sedežne garniture se naj kot prvo vprašamo ali se nam mogoče bolj splača popraviti oziroma prenoviti staro garnituro kot kupiti novo. Smiselnost adaptacije je pogojena izključno s tem koliko je dotrajana stara garnitura. Pri tem nam bo v pomoč mnenje tapetnika, ki bo ocenil v kakšnem obsegu bi bilo potrebno prenoviti garnituro in kolikšen strošek bi s tem nastala.
Pri oceni stanja dotrajane garniture je obvezno potrebno pregledati ne samo zgornjo vidno površino prevleke, temveč tudi stanje polnila in tudi ogrodja. Seveda bo zaman nova prevleka na garnituri, če je pa polnilo že preveč sesedeno.
Ob razmišljanju o adaptaciji stare garniture moramo vedeti, da investicija v večji obseg prenove oziroma zamenjava tako prevleke kot polnila in popravilo ogrodja sedežne garniture praviloma preseže ceno nove garniture primerljivega kakovostnega ranga. V primeru manjših popravil pa se investicija gotovo splača, saj nam bo popravljena sedežna garnitura lahko služila še nekaj naslednjih let. V največ primerih se cenovno splača preobleči sedežno garnituro. Poleg tega je lesena konstrukcija pri starem oblazinjenem pohištvu marsikdaj bolj kakovostna kot pri večini sedanjih cenenih sedežnih garniturah, ki jih ponujajo večji trgovski centri.
Prednost adaptirane sedežne garniture v primerjavi z nakupom nove je predvsem v tem, da z prenovo dobimo nov izdelek v obliki, ki smo ga navajeni že leta in je lepo usklajen s prostorom. S tem tudi ni potrebnega odločanja med neštetimi novimi modeli. Vendar po drugi strani z novo garnituro temeljito osvežimo prostor z novo obliko in barvo sedežne garniture.

Kaj je dobro ležišče?

Človek preživi približno 20% svojega življenja na delovnem mestu in okoli 30% v spanju, v postelji. Z nikomer se v svojem življenju ne družimo več kot s posteljo. Edino še s čevlji. A čevlje menjamo večkrat na leto, ležišče pa le vsakih deset let ali še redkeje. V eni in isti postelji pa preživimo eno tretjino življenja. To pomeni, da v povprečju 25 let anatomsko bolj ali manj pravilno ležimo in s tem tudi bolj ali manj dobro spimo.
Vedeti moramo, da slabemu spanju nista kriva le starost ali stres. Če se zbujamo utrujeni in z bolečinami v križu, kot da nas je nekdo pretepel, potem je krivec za to lahko tudi slab posteljni sistem. Zato je toliko pomembneje, da je postelja z vsem tistim, kar spada zraven, ergonomsko ustrezno zasnovana. Predvsem mora biti hrbtenica podprta v svoji naravni legi. S tem dosežemo največji učinek počitka in preprečimo škodljive in boleče posledice, ki nastanejo, če hrbtenica dlje časa ni v svojem pravilnem položaju. Vsak dober posteljni sistem je narejen z namenom, da izpolni ta pogoj.
Ergonomsko zasnovano ležišče je le tisto na katerem se naše telo sprošča v naravnem in neprisiljenem položaju, v katerem ni nobenih točkovnih obremenitev. To pomeni, da so pritiski ležišča na telo popolnoma izenačeni in je s tem enakomerno podprt vsak predel hrbtenice.
Če ležimo na neenakomerno podprtem ležišču, so pritiski na telo večji in je s tem pretok krvi moten. Zaradi neudobja pa se med spanjem pogosto obračamo.
Za dosego tega sta pomembni točkovna in zgibna elastičnost ležišča. Če je ležišče točkovno elastično, se njegova površina točkovno prilagodi površini telesa in pri tem ne nastane kontaktni ploskovni pritisk. Z zgibno elastičnostjo pa se ležišče prilagodi v specifičnih conah posteljnega vložka. Dobro ležišče ima različno trde ležalne predele. S tem je omogočeno telesu, da se pri ležanju na boku in hrbtu globlje pogrezne v ležišče in je s tem hrbtenica podprta v naravni in neprisiljeni drži. Pomembno je, da je ležišče ravno prav trdo oziroma ravno prav mehko.

Izbira polnila in posteljnega dna

Za polnila sedanjih ležišč se najbolj pogosto uporablja lateks, peno in vzmeti. Precej pogoste so tudi kombinacije žičnih jeder s peno ali lateksom in pene z lateksom. Eni najbolj kvalitetnih ležišč pa sta tudi vodna in zračna postelja. Omenjeni materiali na razliko v kakovosti ležišča bistveno ne vplivajo.
Pri klasični vzmetnici je jedro sestavljeno iz vzmeti, kjer so lahko vsaka za sebe vložena v tekstilne žepke, ki so med seboj povezani. Pri tovrstnem ležišču so vzmeti obložene z različnimi naravnimi ali umetnimi polnili iz volne, bombaža, svile, lanu ali poliestra. Zaradi veliko praznega prostora v notranjosti takšne vzmetnice je možnost pojava pršic in s tem alergije. Odlika vzmetnega ležišča pa je v njegovi notranjosti, saj je zaradi veliko praznega prostora omogočena zelo dobra zračnost.
Poliuretanska pena je mehek material, katero odlikuje dobra elastičnost, odprta celična struktura, nizka masa, fiziološka inertnost, različne trdote (nosilnosti) in dobra odpornost na mehanske obremenitve.
Zelo visoko elastičnost ima naravni lateks. Ležišče iz lateksa običajno vsebuje 40% naravnega lateksa, preostali del je iz sintetičnega lateksa. Njegova tipična značilnost je v tem, da ob večjem pritisku bolj popusti pod obremenitvijo, po razbremenitvi pa se vrne v prvotni položaj. S tem se zelo dobro prilagajo celotni površini telesa in mu s tem daje občutek mehkosti ležišča. Pogosto je ležišče iz lateksa kombiniran s plastmi naravnih materialov, kot je volna, bombaž, žima, kokos in podobno. Pri takšnem ležišču lahko izbiramo med različnimi trdotami jeder. Ta je odvisna od velikosti por napolnjenih z zrakom.
Podoben naravnemu lateksu je tudi sintetični, ki pa ima prednost v primerjavi z naravnim v tem, da se ga lažje obdeluje.
Za dobro spanje je poleg kakovostnega ležišča potreben tudi ustrezen nosilec ležišča, bolj poznan kot posteljno dno. Žal je tudi v nekaterih sedanjih posteljah še vedno v uporabi klasična iverna plošča namesto posteljnega vložka. Iverna plošča ne omogoča odvajanje vlage in ne daje telesu ustrezno podporo.
Sedanji kvalitetnejši posteljni vložki omogočajo nastavitev ležalnega udobja v predelu ramen in podporo v križu, imajo pa tudi cono udobja v predelu medenice. Kakovost posteljnega vložka z vzmetnimi letvami je odvisna od sistema vpenjanja letev v lesen okvir oziroma nad njega, od elastičnosti letev, prilagajanja v območju ramen, sistema za dvigovanje vzglavja in vznožja, naravnavanja trdote v sredinskem delu in še posebno od materiala, iz katerega so narejene kape, v katere so vpete vzmetne letve. V vedno več posteljnih vložkov proizvajalci namesto letev vgrajujejo vzmetne elemente, ki z dodatnimi regulatorji trdote omogočajo točkovno podpiranje telesa v vsakem položaju ležanja.

pripravil: M.A.

Najbolj brano