Z novimi okni do prihranka

Čim boljša energijska učinkovitost je pri praktično vsaki sedanji tako adaptirani hiši kot novogradnji eden ključnih ciljev. Zagotovo bo ta dejavnik še bolj pomemben v prihodnosti, oziroma že v naslednjih letih. Levji delež k celotni energijski učinkovitosti hiše pa nedvomno doprinesejo sedanja izolacijska okna.

Vsak ponudnik stavbnega pohištva nam ponuja svoje argumente in dokaze, da so njegova okna in vrata najboljša. Zato se ob današnji poplavi vsemogočih informacij o lastnostih različnih vrst oken in vhodnih vrat potrošniki res težko znajdemo. Toplotna izolativnost okna je sicer res eden najbolj pomembnih argumentov pri izbiri ustreznega stavbnega pohištva, vendar so pomembni še številni drugi dejavniki. Tako nam na primer ne bo kaj dosti pomagala izbira vrhunskega izolacijskega okna, če bo vgradnja okna pa opravljena nestrokovno in površno.

PVC okno

PVC material oziroma polivinilni klorid je glavna sestavina PVC okna in njegovega okvirja. Poleg polipropilena in polietilena je tretji najbolj razširjen polimer. Svetovna poraba PVC materiala se vsako leto zviša za 5%. Kar 50% vsega proizvedenega PVC materiala na svetu se uporabi v gradbeništvu. Eden izmed največjih deležev se uporabi ravno za proizvodnjo stavbnega pohištva.
Če si ogledamo plastično okno v prerezu lahko takoj ugotovimo, da je okvir izdelan iz posebnih profilov. Prostor v profilih je razdeljen na tako imenovane komore. V srednji komori je močnejši profil, ki skrbi za zadostno stabilnost okvirja.
Običajno se kakovost PVC oken povezuje s številom komor. To sicer delno drži, saj komore močno prispevajo svoj delež k toplotni prehodnosti okna, vendar so pomembne tudi druge lastnosti kot so debelina okvirja, število tesnil, kakovost materiala, natančnost izdelave, ipd.
Prvotni dvokomorni okenski okvirji so imeli slabo toplotno prehodnost (od 2 do 2,4 W/m2K). Trikomorni profili so imeli enako energijsko učinkovitost kot leseni profili (1,6 W/m2K). Sedanji standard so petkomorni profili, ki dosegajo že nizko toplotno prehodnost 1,3 W/m2K. Še bolj izpopolnjene izvedbe oken so šestkomorne in celo sedemkomorne s še nekaj manjšo toplotno prehodnostjo. Vendar za dovolj nizko toplotno prehodnost celega okna še zdaleč ne vpliva le okvir okna, temveč tudi zasteklitev, tesnjenje okvirjev, njihova debelina in tudi pravilna vgradnja okna.
Že kar nekaj proizvajalcev danes ponuja PVC okvirje s trojnim tesnjenjem. Okensko tesnilo mora biti iz trajnega materiala, kot je na primer EPDM guma ali silikonska masa. Ob zagotavljanju čim boljšega tesnjenja pa se pri plastičnih oknih pogosto pojavi dvom o nezadostnem zračenju stavbe. Priporočljivo je izbrati okna, ki imajo dodatno zračenje v okvirju, nekatera okna pa nudijo sistem delnega odpiranja. To pomeni, da je okensko krilo priprto le za prehod zraka, hkrati pa pripira okna popolnoma ne nalega. Prezračevanje je pri sodobnih oknih, ki v popolnosti tesnijo, precej pomembno. To pa zato, ker se z dihanjem v bivalnih prostorih zmanjšuje delež kisika v zraku.
Odvisno od proizvajalca in modela okenskega okvirja je ta lahko debel od 60 do 90 milimetrov in več. Največ sedanjih oken ima 70 mm debel okvir.
PVC okno je v kratkem času postalo tako močno priljubljeno zaradi svojih pomembnih več ali manj znanih odlik. Prva je nedvomno njegova ugodna cena. Sprva je bilo plastično okno precej dražje od klasičnega lesenega, že nekaj časa pa je takšno okno praviloma najbolj ugodna izbira.
Druga odlika je enostavno vzdrževanje, saj z razliko od lesenega njega ni potrebno barvati. PVC okno je odporno na korozijo, na številne kisline, ultravijolične žarke in različne ekstremne vremenske razmere. Njegova pričakovana življenjska doba je 40 in več let. Tako nekateri kvalitetnejši proizvajalci dajejo na standardne bele PVC profile 10 letno garancijo na obstojnost istega barvnega odtenka. Možne so tudi ostale barve plastičnega okvirja, vendar proizvajalci za takšen profil zagotavljajo krajšo garancijo (v povprečju 3 leta). Namreč v tem primeru je profil prevlečen z barvno folijo ali je naknadno prelakiran.
Tako kot vsak proizvod ima tudi plastični okenski okvir nekatere slabše lastnosti. To so predvsem nezmožnost odprave težjih poškodb, hladen material na otip, nezmožnost difuzije pare in nenaraven videz materiala. Ravno slednja lastnost je pogost vzrok, da se nekateri raje odločijo za leseno okno.

ALU okno

Aluminij ima dobro lastnost, da je lahek material, vendar hkrati zelo čvrst in predvsem odporen proti koroziji, kar za kovino seveda ni običajno. Ima zelo dobro vodotesnost in zvočno izolacijo. Njegovo vzdrževanje je zelo preprosto, življenjska doba pa je praktično neomejena. Vzdrževanje je podobno kot pri PVC oknu. Poleg tega je aluminij mogoče zelo natančno obdelati, kar je pomembno predvsem pri dobrem tesnjenju okvirjev.
Aluminijast okenski okvir je možno barvati praktično v katerokoli barvo. To je v primerjavi s PVC-jem ena pomembnih prednosti, saj lahko prilagodimo barvo oken naši fasadi. Za videz strukture lesa se uporablja posebno barvno folijo, katero se pri visoki temperaturi zapeče na aluminijasti profil.
Vendar ima tudi aluminij nekaj slabih lastnosti. To je predvsem hladen material na otip, nezmožnost odprave večjih poškodb, nezmožnost difuzije pare in slabša toplotna prehodnost. Toplotna prehodnost pri aluminijastem profilu je od 1,4 do preko 2 W/m2K, odvisno od modela. Njegova vrednost je odvisna predvsem od tega ali ima ALU profil vgrajen termočlen in iz kakšnega materiala je ta izdelan. Ta je običajno iz plastike, ki je vgrajen med notranji in zunanji aluminijasti profil, tako da ta dva neposredno povezuje. Z njegovo vgradnjo se zmanjša toplotna prevodnost okvirja in prepreči kondenzacijo na notranji strani okvirja in okenskega krila.
Sam prostor med aluminijastima profiloma je večinoma prazen. V kolikor pa želimo še boljšo toplotno prehodnost takšnega okna, se prostor kjer je termočlen, izpopolni s termoizolacijsko peno. Vedeti je potrebno, da le sedanji sodoben aluminijast profil dosega približno enakovredno toplotno izolativnost kot PVC profil.

Kombinirano okno

Okno v kombinaciji materialov je na trgu v ponudbi za vse tiste investitorje, ki nihajo med odločitvijo za leseno, plastično ali aluminijasto okno. V najbolj pogostih primerih je to polni leseni okenski okvir, ki je z zunanje strani zaščiten z aluminijastim profilom. Na ta način združuje dobre lastnosti obeh materialov. Tako ima na notranji strani videz topline lesa, na zunanji pa sodoben videz in odpornost aluminija na vremenske vplive, kar omogoča minimalno vzdrževanje okna. S tem je les kar najbolje zaščiten pred ultravijoličnimi žarki, vročino, mrazom, vetrom in vlago. Poleg tega kombinacija lesa in aluminija omogoča optimalno kombinacijo med visoko toplotno učinkovitostjo okna ter privlačnim videzom lesa. Zaradi svoje zelo dobre konstrukcije in toplotne izolativnosti je okno iz lesa in aluminija še posebej primerno za vgradnjo v objekt, katerega želimo kar najbolje toplotno izolirati. Visoko kvalitetno takšno okno je primerno za v nizkoenergijski in tudi za v pasivni objekt.
Med lesenim okvirjem in aluminijasto oblogo je puščen prazen prostor za zrak, kar omogoča optimalno prezračevanje, ki preprečuje pojav kondenzacije med aluminijem in lesom. Aluminijasta obloga na zunanji strani okna ne vpliva na slabšo toplotno prehodnost okna, čeprav imajo nekateri pomisleke ravno pri tem detajlu.
Nekateri proizvajalci v takšno okno oziroma v sredino lesenega profila vgradijo dodatno poliuretansko peno, kar še izboljša njegovo toplotno izolativnost. Odvisno sicer od širine profila in tesnjenja lahko ALU-les okno doseže toplotno prehodnost tudi pod 0,8 W/m2K.
Še najslabša lastnost takšnega okna je njegova visoka cena, ki je v primerjavi z ostalimi vrstami oken praviloma najdražja. V primerjavi z lesenim ali PVC oknom je dražji do 40%. Višjo investicijo pa pri kombiniranem ALU-les oknu kaj lahko odtehta njegova kvaliteta, ki je najboljša med vsemi vrstami oken.
Okenski okvir je lahko tudi v kombinaciji plastike in aluminija ali plastike in lesa. V prvem primeru je okvir plastičen, na zunanji strani pa prekrit s profilom iz aluminija, ki je lahko v katerikoli barvi.

Leseno okno

Še nekaj desetletij nazaj je bil les edini ustrezen material za stavbno pohištvo. S pojavom PVC profilov se je njegova popolna prevlada v kratkem času precej zmanjšala. Do danes je njegov delež padel le še na tretjino vsega stavbnega pohištva. Vzrok temu je seveda močna konkurenčnost aluminija in PVC materiala, katerim je cena z leti bistveno padla. Kljub temu še vedno nezanemarljiv delež graditeljev prisega na lesena okna kot na edini pravi naravni material.
Lesen okenski okvir je po večini izdelan iz lesa iglavcev. Smreka, macesen ali bor, ki imajo lastnost mehkobe in prilaganja različnemu oblikovanju, se največ uporabljajo. Smreka je v naših gozdovih najbolj razširjena in se jo zaradi njene ugodne cene najbolj pogosta izbira za stavbno pohištvo. Od listavcev se za okenski okvir uporablja hrast. Ker je ta les trd, v masivni izvedbi zelo rad razpoka. V izogib temu mora biti takšen okenski profil večslojno zlepljen.
Ker je vsako okno neposredno izpostavljeno zunanjim vremenskim vplivom, je še posebej za leseno okno pomembna pravilna izbira lesa in pravilen postopek obdelave. Pri sušenju lesa voda iz njega izhlapeva in posledica tega je, da se les krči. Kadar pa les vodo vpija, se povečuje njegova gostota in takrat se prične les raztezat. Zaradi takšnih sicer naravnih pojavov se nepravilno obdelan in ne dovolj zaščiten les hitro prične kriviti in pokati. Za sedanje sodobno leseno okno so primerni lepljeni profili, s katerimi se onemogoči delovanje lesa in se prepreči nastanek rež med krilom in okvirjem okna. Ravno to je sicer bila največja napaka starejšega okna. Vlaga in voda sta velikokrat največja krivca za hiter propad lesenega okna. Predvsem zunanja stran okna je najbolj problematična, saj je ves čas neposredno izpostavljena soncu, dežju, snegu in zmrzali. Da se prepreči vdor vode v notranjost, ima leseno okno vgrajen odkapni profil, ki ima nalogo, da vodo odvede na zunanjo stran okna.
V primerjavi s PVC oknom je izdelava lesenega okna težja. Pri plastičnemu okvirju se profile le razreže, zvari in sestavi. Za izdelavo lesenega okna je potrebno les najprej dovolj dobro osušiti, razrezati v primerne profile in zatem med sabo sestaviti. Večje leseno okno ali okno posebnih oblik se lahko izdela le z uporabo posebnih lepljenih lesenih profilov.
Ker je leseni okenski okvir v prerezu poln (nima votlih komor kot PVC okvir), toplotna prehodnost lesenega okvirja narašča z njegovo debelino. Minimalna debelina lesenega okvirja naj bi bila vsaj 70 milimetrov. Če bo takšno okno imelo plinsko polnjeno zasteklitev (U=1,1 W/m2K), bo skupna toplotna prehodnost okna 1,4 W/m2K.
Prednost lesa pred PVC in aluminijem je poleg naravnega materiala še predvsem v zelo dobri toplotni prehodnosti, saj se skozi les izgublja malo toplotne energije. Ker je les nastajal v naravnem okolju, torej ob velikih temperaturnih nihanjih, je takšna nihanja tudi sposoben prenašati, kar se ne more zatrditi za PVC material. Poleg tega je leseno okno difuzijsko odprto, kar pomeni da omogoča izmenjavo zračne pare v prostoru z okolico in obratno. Torej bivalni prostori z vgrajenimi lesenimi okni lahko »dihajo«, oziroma v vlažnih prostorih je omogočen prehod viška vlage skozi lesene okenske profile v okolico. Ko pa je prenizka vlaga v prostorih, pa ta v obratni smeri skozi okna prehaja iz okolice v notranjost hiše.

Kako pravilno vgraditi okno?

Eden izmed temeljnih pogojev za energetsko dovolj učinkovito stavbno pohištvo v hiši je pravilna vgradnja okna, saj bomo kljub dobri izolaciji novega okna z nepravilno montažo zopet izgubljali pri toplotni energiji.
V primeru adaptacije še pred pričetkom zamenjave okna moramo poskrbeti za zaščito pohištva in tal pred zidnimi odpadki in prahom. V vsakem primeru je zamenjava okna gradbeni poseg v stanovanju in se s tem ne moremo izogniti določeni količini nesnage in prahu. Najbolj enostavna in praktična zaščita je, če prekrijemo tla iz parketa, laminata ali ostalih občutljivih oblog s kartonom in PVC folijo.
Sedanje okno montažerji vgrajujejo na dva različna načina. Prvi klasičen način je s pomočjo poliuretanske pene in vijakov. Druga sodobnejša izvedba pa je tako imenovana RAL montaža. Še vedno se sicer pogosto uporablja prvi način, ki je sicer cenejši do 40% v primerjavi z RAL izvedbo. Vendar vedeti moramo, da je z vgradnjo okna s poliuretansko peno dosežena slabša toplotna izolacija, nastaja kondenz in toplotni mostovi, možni so premiki različnega materiala (dilatacije), veliko vrst pen pa vsebuje tudi zdravju nevarne snovi.
Leta 2009 je bil sprejet Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah v Sloveniji (standard EN SIST 14 351-1), ki predpisuje montažo stavbnega pohištva po mednarodnem RAL standardu. To je sicer sodoben postopek troslojne vgradnje okna, kar pomeni tesnjenje gradbene reže v treh ravninah. Z notranjo paroprepustno oviro, sredinsko toplotno in zvočno izolacijo ter zunanjo paroprepustno ravnino. S tem se doseže bistveno boljše tesnjenje okna, prepreči se nastanek toplotnih mostov, pa tudi nič več ni nevarnosti za pojav kondenza na notranji strani stika okna z zidom. Kljub temu, da je RAL montaža dražja, se s prihrankom energije dodatna investicija kmalu povrne. Če želimo novo energijsko učinkovito stavbno pohištvo, je vgradnja po RAL standardu v bistvu edina prava izbira.
Celoten postopek zamenjave vseh oken v stanovanjski hiši opravi izkušena ekipa montažerjev že v dveh ali treh dnevih. Menjava okna poteka po suhomontažnem postopku, ki je poleg hitrosti menjave tudi praktičen in dokaj čist postopek adaptacije, kateri ne povzroča večjih poškodb ometa okrog odprtine okna. Montažerji se največkrat poslužujejo postopka, kjer starega podboja ne odstranijo, temveč ga uporabijo kot slep podboj za pritrditev novega okenskega okvirja. S posebno žago staro okno izžagajo iz stene in vgradijo nov okvir na ostanke starega. Reže med starim podbojem in novim okvirjem zatesnijo in zakrijejo s pokrivnimi letvami.
Ker ostanejo stari leseni okvirji v zidu, lahko zlasti v stiku z vlago s časom propadejo. Zaradi tega je boljša, vendar nekoliko bolj zamudna in temeljita kompletna odstranitev starih lesenih okvirjev. Ker pri tem pogosto nastanejo manjše poškodbe ometa in zidu, je potrebno večje odprtine zapolniti z izolacijsko volno, manjše pa z grobo in fino apneno-cementno malto.
Montažer v izpraznjeno okensko odprtino vstavi okvir, katerega uravna z vodno tehtnico. S posebno folijo z notranje strani izvede parno zaporo in okvir pričvrsti s samovreznimi vijaki v zid. Režo med okvirjem in zidom zapolni s posebno izolacijsko peno, ki ima visoko gostoto in nizko ekspanzijo. Na zunanjo stran vgradi predkompromirani tesnilni trak, ki je odporen proti vetru in vodi. Do sedaj so se v veliki večini uporabljali tesnilni kiti. Z RAL standardom pa njih nadomeščajo učinkovitejši tesnilni trakovi. Zadostno tesnjenje gradbenih reg je najbolj pomemben element pri montaži okna. Ob tem velja pravilo, da mora tesnilo na zunanji strani preprečevati vdor vetra in dežja, mora pa biti paroprepustno. Tesnilo na notranji strani mora biti paroneprepustno in zračno.
Da bo vgradnja okna opravljena dovolj kakovostno je pomembno, da so materiali med seboj kompatibilni, do so s strani proizvajalca deklarirani za takšno uporabo in je montažer usposobljen za vgradnjo po RAL smernicah.

Strešno okno

Najboljšo osvetlitev mansardnega prostora bomo dosegli z vgrajenim strešnim oknom. Pred nakupom strešnega okna moramo vedeti koliko oken potrebujemo, kakšno dimenzijo okna izbrati, kako izbrati ustrezen način odpiranja in iz kakšnega materiala naj bo okno.
Velikost okenskih površin v bivalnem podstrešju naj bi dosegala vsaj 20% okenskih odprtin glede na tlorisno površino prostora. Če imamo na primer otroško sobo veliko 15 m2, naj bi velikost okna znašala 3 m2. Največ toplotne energije sonca bo doseglo okno, ki bo obrnjeno na jug in zahod. Spomladi, jeseni in pozimi bo strešno okno v takšnem položaju pomembno prispevalo k potrebni zvišani toplotni energiji znotraj prostorov.
Običajno izberemo širino okna, ki ustreza širini polja med dvema špirovcema. Pri novogradnjah imamo več možnosti prilagoditve razmaka špirovcev glede na širino oken ali izvesti menjalnik. Pri dolžini okna je potrebno izmeriti razdaljo med spodnjim robom okna (vgradna višina) in po naklonu strehe do tiste višine, da lahko pri oknu še dosežemo zgornji rob. Nekatere izvedbe strešnih oken so dovolj visoka in s tem dovolj široka, da se lepo prilegajo standardnemu prostoru med škarniki strešne konstrukcije. Ker imajo ta okna povišano os vrtenja, so lahko s tem tudi ekstremno visoka. Večja steklena strešna površina pa seveda zagotavlja tudi več še kako potrebne svetlobe v mansardnem stanovanju. Zaradi višje osi vrtenja so takšna okna lahko dostopna tudi višjim uporabnikom.
V kolikor želimo prostor pod oknom izkoristiti za pohištvo, potem naj izberemo strešno okno, ki se odpira z ročico zgoraj. Odpiranje in senčenje okna bo enostavnejše, saj se ne bo potrebno sklanjati preko pohištva. V primeru, da želimo do okna stopit in pogledati navzven preko odprtega krila, izberemo okno z odpiranjem krila navzgor oziroma s spodnjo kljuko. Takšno okno omogoča bolj neposreden stik z okolico, vendar mora biti dostop do njega prost. Okno naj ima tudi možnost za zasuk krila v položaj za čiščenje. Na našem trgu je v ponudbi tudi strešno okno s kombiniranim odpiranjem: navzgor in vrtljivo. Kljub temu, da ima takšno okno možnost različnih odpiranj, je njegov okvir popolnoma stabilen.
Strešno okno naj ima možnost prezračevanja tudi, ko je okno vodotesno zaprto, kar pa imajo le okna določenih proizvajalcev. Možno je prezračevanje preko zračne reže ali prezračevalne lopute, ki je hkrati tudi ročica za odpiranje okna. Nekatera najnovejša okna imajo možnost samodejnega uravnavanja pretoka zraka pri zaprtem oknu. V hladnem in vetrovnem vremenu prezračevalni sistem ustrezno omeji pretok svežega zraka, medtem ko ga v nasprotnem primeru samodejno poveča.
Nizkoenergijska ali pasivna hiša mora imeti v strehi vgrajeno okno z izboljšanimi parametri izolacije. Njih pa lahko dosežemo, če bomo izbrali strešno okno s širšim okvirjem in izolacijsko učinkovito troslojno zasteklitvijo. Takšno okno moramo tudi pravilno vgraditi, saj bomo le tako zagotovili njegovo visoko energijsko učinkovitost. Ena od možnosti je uporaba posebne termoizolacijske obrobe.
Večjo uporabnikovo varnost bo prenesla šipa v strešnem oknu, ki je z zunanje strani kaljena in z notranje strani lepljena. Nekatere posebne izvedbe zasteklitev zmanjšajo tudi hrup, ki ga povzročajo dežne kapljice ob trku s steklom.
Okno na strehi bo nudilo razgled, če je spodnji rob 90 cm od tal, zgornji pa vsaj 200 cm. Sedeči osebi, ki ima oči na višini od 100 do 110 cm od tal, mora biti omogočen razgled skozi okno, zato mora bit spodnji rob okna nižji od 110 cm.
Pri strešnemu oknu je potrebna še toliko večja pozornost pri materialu, saj je ta vgrajen v streho, kjer so toplotne razlike občutno večje kot na fasadah objekta. Zaradi velikih temperaturnih sprememb je pomembno, da jih material lahko prenaša. To sposobnost ima edino les. Pomembna je tudi toplotna prehodnost. Gostota lesa ima dobre toplotne karakteristike, zato je les še posebej primeren material za strešno okno. Dobro konstrukcijsko togost in trdnost ima skandinavski bor. Okvir in okno naj bosta iz lepljenca, saj bistveno bolje prenaša napetosti, ki se pojavljajo v lesu. Navadno je les že obdelan s temeljnim in krovnim lakom na vodni osnovi. Tekom življenjske dobe ga je potrebno vzdrževati tako, da se odstrani lak in se ga ponovno lakira. Pogostost lakiranja je odvisna od tega, v kakšnem prostoru je leseno strešno okno vgrajeno. Višja vlaga ali močne temperaturne razlike hitreje načnejo les.
Za prostor s povečano zračno vlago kot je kopalnica, je smiselno izbrati okno odporno na vlago, ki ne potrebuje vzdrževanja. Temu namenu odgovarja plastificirano strešno okno. Lesena lepljena sredica je oblita s poliuretanom debeline od 3 do 4 mm v beli barvi z gladko površino. Okno na prvi pogled izgleda plastično, vendar je njegovo jedro leseno, s čimer bolj prenaša temperaturne razlike. Obloga iz poliuretana zagotavlja daljšo življenjsko dobo okna, odpade pa tudi lakiranje okvirja in krila.
Na tržišču je možno dobiti tudi plastično strešno okno. To je izdelano iz vlečenih PVC profilov. Vloženi jekleni profili zagotavljajo zadostno stabilnost tej vrsti okna. Ker PVC material ne absorbira vlage, je takšno okno priporočljivo predvsem v vlažnem prostoru. V ponudbi je v klasični beli barvi in tudi v imitaciji lesa.
Z vgradnjo strešnega okna je potrebna tudi zunanja obroba, ki omogoča vodotesno vgradnjo. Največkrat je to aluminij v temno sivi barvi. Obrobe so možne tudi v bakru ali cinku, vendar je zaradi višje cene smiselno izbrati to kovino takrat, ko je tudi streha izvedena v istem materialu.
Tako kot pri številni ostali stanovanjski opremi je tudi pri sedanjemu strešnemu oknu možna opcija z njegovim električnim upravljanjem. S sedanjo visoko razvito tehnologijo je za upravljanje strešnega okna aktualen brezžični komunikacijski sistem, ki je lahko povezan z osrednjim omrežjem v hiši, s katerim se sicer upravljajo na primer svetila, senčila, ogrevalno ali klimatsko napravo, garažna vrata, ipd. Z enim daljinskim upravljalnikom, ki je lahko tudi naš pametni telefon, torej lahko od kjerkoli in kadarkoli upravljamo med številno stanovanjsko opremo tudi s strešnimi okni.

Vhodna vrata

Dobro izolirana vhodna vrata, katera se tesno prilegajo k pripiri, pomembno prispevajo k nižjemu toplotnemu prehodu celotnega stavbnega pohištva. Kljub temu, da so običajno v hiši le ena takšna vrata, zaradi svoje večje površine doprinesejo svoj delež k boljšemu izolacijskemu učinku celotne stavbe.
Vendar nova vhodna vrata še zdaleč niso namenjena le izboljšanju izolacije stavbe. Nič manj je pomembna njihova protivlomna namembnost in seveda njen videz. Nedvomno vhodna vrata podajo precej pomemben delež k celotnemu zunanjemu videzu hiše. Že od nekdaj je veljalo, da so vhodna vrata nekakšen simbolni element hiše, kamor se vsak obiskovalec najprej napoti. Tudi zaradi tega še zdaleč ni vseeno kakšna vhodna vrata si izberemo. Ob izbiri naj upoštevamo tako barvo fasade in njen stil, kot tudi celotno zunanjo obliko oziroma arhitekturo stavbe. Pozabiti ne smemo niti na barvo in obliko oken. Videz hiše gotovo ne bo usklajen, če bodo vgrajena lesena okna, vhodna vrata pa bodo iz PVC-ja. Glede izbire materiala za vhodna vrata se bomo najlažje in najbolje odločili, če izberemo isti material kot so izdelana naša okna, saj bomo s tem dosegli najlepši skupen videz celotnega stavbnega pohištva.
Tako kot pri oknih, tudi pri vhodnih vratih lahko poleg lesenih vrat izbiramo še med PVC-jem in aluminijastimi vrati. V preteklosti so v slovenskih hišah dominirala izključno lesena vrata. V zadnjih dveh desetletjih so tržni delež močno prevzela PVC in aluminijasta vrata. Podobno kot pri oknih, tudi pri vhodnih vratih ima vsak od teh materialov svoje prednosti in slabosti. Z novimi lesenimi vrati si bomo pridobili domač in naraven videz. PVC vrata bodo poceni investicija in hkrati odporna na vremenske razmere. Najboljšo kvaliteto pa si bomo pridobili z aluminijastimi vhodnimi vrati.
Klasična masivna lesena vhodna vrata so vse bolj redkost. Po večini imajo sedanja sodobna lesena vhodna vrata v jedru jekleno protivlomno sredico, katera je z obeh strani obložena z leseno oblogo. Podobno so izdelana tudi PVC in aluminijasta vrata.
Kljub temu, da so aluminijasta vrata kar nekajkrat dražja od plastičnih, se te ne samo v novogradnjah, temveč tudi v adaptiranih zgradbah vse več pojavljajo. Glavni razlog temu je seveda izjemna trdnost aluminija in njegova popolna odpornost na vremenske razmere.
V preteklosti so se aluminijasta vrata pojavljala le v industrijskih, poslovnih in javnih zgradbah. Predvsem slaba toplotna izolacija je preprečevala, da bi se takšna vrata razširila še na stanovanjske objekte. Ker je aluminij visok prevodnik temperature je kot takšen slabo primeren za izolacijsko stavbno pohištvo. Proizvajalci vrat so to težavo rešili s sodobnim ALU profilom, ki ima vgrajen distančni vložek med zunanjim in notranjim delom profila. S tem se je dosegla prekinitev toplotnega mostu, kar pomeni, da ni več omogočeno uhajanje toplote preko aluminijastih profilov.
Pri masivnih lesenih vratih sta največja problema vlaga in velika temperaturna nihanja. Teh problemov pri aluminijastih vratih ni. Ker z razliko od lesenih vrat aluminij ni živ material, se deformacijsko ne spreminja. To pomeni, da se aluminijasto vratno krilo ne zvija tako kot leseno, se ne poveša in zaradi tega zelo dobro tesni.
PVC vhodna vrata so skoraj izključno v beli barvi. Pri aluminijastih vratih lahko izbiramo poljuben barvni ton. S tem lahko optimalno uskladimo videz vrat z barvo fasade. Sedanja aluminijasta vrata so v modernih in nenavadnih dizajnih, ki so v zadnjih letih sicer močno aktualna. Velikokrat so v kombinaciji z raznimi dekorativnimi inoks dodatki in ročaji. Zagotovo lahko rečemo, da ALU vhodna vrata podajo moderen in lep videz, hkrati pa tudi videz trdnosti in varnosti.
Pri vhodnih vratih se na notranji strani prepogosto zadovoljimo s kovino, ki je vedno tudi na otip hladna. Pri izbiri pretehta argument, da aluminijastih vrat ni potrebno barvati. Če si želimo les na notranji strani, ki je lahko usklajen s pohištvom ali podom, in vremensko odporni aluminij na zunanji strani, so najboljša rešitev vhodna vrata v kombinaciji lesa in aluminija. Poleg navedenega imajo takšna vrata še odlično zvočno in toplotno izolacijo, saj tesnila tudi na področju nasadil niso prekinjena kot pri večini vrat iz aluminija. Tesnjenje je trojno. Ravno tako zasteklitev. Preverimo naj ali imajo vrata na pragu avtomatsko tesnilo, ki spusti na prag, ko krilo zapremo. Ravno pod vrati najpogosteje piha. Ker vhodna vrata vgrajujemo za naslednjih dvajset ali več let, se v tako dolgem obdobju težko popolnoma izognemo poškodbam. Pri vratih iz kombinacije aluminija in lesa je tudi rešitev tega problema enostavnejša, saj je popravilo morebitnih poškodb na lesu enostavno in kakovostno. Aluminij na zunanji strani ali razbito steklo pa je mogoče zamenjati. S tem lahko zatrdimo, da so kombinirana vrata iz lesa in aluminija po svojih lastnostih ena najboljših rešitev.
Še vedno se največ vlomov zgodi skozi vhodna vrata. Zato je seveda še kako pomembna njena protivlomna namembnost. Ob izbiranju primernih vrat naj ne varčujemo in s tem izberemo cenena vrata, ki jih pogosto ponujajo večji trgovski centri. Takšna vrata običajno še zdaleč ne zadoščajo protivlomnim zahtevam.
Da so vrata protivlomno opremljena, pomeni, da imajo najmanj tri zaklepe pri tečajih in večtočkovno ključavnico, ki zaklepa na več strani in je z dodatnim jeklenim ohišjem zaščitena pred vrtanjem. Če želimo, da so vrata čim bolj varna pred vlomilci, morajo biti v celoti izdelana v kombinaciji lesene ali aluminijaste obloge in jeklene sredice. Krilo takšnih vrat je debelejše od klasičnih vhodnih vrat in ima jedro iz močnih jeklenih profilov ali kovinske mreže. Na zunanji strani je prekrito z eno ali več plastmi jeklene pločevine. Takšna vrata so kar precej težka, zato morajo biti njeni tečaji dovolj močni, nastavljivi in na ležajih.

pripravil: M.A.

Najbolj brano