Izbira novega okna
Kljub dovolj debeli fasadni in strešni izolaciji bodo toplotne izgube v hiši z dotrajanimi okni vseeno občutno prevelike. Pogoj za nižji znesek na računu za ogrevanje so tudi kvalitetna okna, ki dovolj tesnijo. Torej, če so naša okna povešena z slabim tesnjenjem, je sedaj čas, da jih še pred zimo zamenjamo z novimi.
Če želimo imeti sodobno oblikovana okna in hkrati praktična, trpežna in predvsem energetsko učinkovita, bomo morali ob izbiri upoštevati kar lepo število posameznih dejavnikov, ki vplivajo na kakovost in videz okna. Med najpomembnejšimi so izbira zasteklitve, način vgradnje in seveda izbira ustreznega okenskega okvirja.
Zasteklitev okna
Zahteve po čim manjši izgubi toplotne energije je privedlo do tega, da klasično termopan steklo že nekaj časa ne zadostuje visokim izolacijskim zahtevam. Takšna zasteklitev ima toplotno prehodnost le 2,9 W/m2K. Izpopolnjena zasteklitev je termopan steklo, ki je z notranje strani prevlečeno s posebnim nizko emisijskim nanosom (low-e). To je tanki nevidni kovinski oksid, ki močno zmanjšuje toplotno sevanje, oziroma bolj natančno; omogoča neoviran prehod kratkovalovnega sončnega sevanja v prostor, obenem pa ne prepušča dolgovalovnega toplotnega sončnega sevanja iz notranjih predmetov, ki so segreti na sobno temperaturo. Z nizko emisijskim nanosom je prazen zračni prostor med stekli v oknu hkrati zapolnjen še z žlahtnim plinom (največkrat argonom), ki še dodatno zmanjšuje prehod toplote. S takšno sodobno zasteklitvijo dosežemo toplotno prehodnost od 0,9 do 1,1 W/m2K. Na trgu so še izboljšane različice zasteklitve kot je na primer troslojna zasteklitev s plinskim polnjenjem in dvojnim nizkoemisijskim nanosom, ki doseže toplotno prehodnost tudi do 0,4 W/m2K. Opozoriti je potrebno, da z izbiro zasteklitve z minimalno toplotno prehodnostjo ne bomo nujno dosegli želeni učinek. Upoštevati moramo ne samo okenski okvir, temveč celotno izolacijo stavbe. Na primer, če imamo 8 centimetrsko izolacijo fasade, nam najsodobnejša zasteklitev ne bo prišla dovolj do izraza, saj bo toplota iz stavbe namesto skozi stekla uhajala skozi fasadno plast. V primeru hiše s tanko fasadno izolacijo naj vsekakor ob menjavi oken upoštevamo tudi možnost poznejše adaptacije fasade z debelejšim slojem. V vsakem primeru pa je dobro, če se pred nakupom novih oken posvetujemo s projektantom ali vsaj s proizvajalcem oziroma ponudnikom novih oken. Da bodo naša nova okna energetsko dovolj učinkovita, je edina pot, da izberemo sodobno izolacijsko zasteklitev. Slednja je od klasične termopan zasteklitve dražja za približno 10 odstotkov, kar pa še zdaleč ne odtehta višje porabe ogrevalne energije.
Zračenje okna
Velikokrat se pojavi problem zaradi nastajanja kondenza na okenskem steklu. Nastanek kondenza je odvisen od temperature površine in klimatskih pogojev v bivalnem prostoru. Pogosto pa ta nastane na robu steklene površine, kjer je toplotni most. Aluminijasti distančniki v termopan steklu so velik povzročitelj toplotnega mostu. V sedanjem toplotnoizolacijskem oknu je namesto aluminijastega distančnika vgrajen distančnik iz nerjavnega jekla ali iz toplotnoizolacijskega materiala. Kot takšen se predvsem uporablja trdi silikon in votli polikarbonat. S tako rekoč popolno zatesnitvijo novih oken (predvsem iz PVC-ja in aluminija) je seveda onemogočen prehod zraka iz zunaj v notranjost prostora. Z zamenjavo stavbnega pohištva tako pri marsikateri adaptirani stavbi nastane problem povečane vlage znotraj prostorov. V izogib temu nekateri proizvajalci ponujajo okna z vgrajenim prezračevalnim sistemom. To pomeni, da takšen sistem zagotavlja ustrezno temperaturo in svež zrak v prostoru tudi, ko so okna zaprta. Glede na proizvajalca so prezračevalni sistemi med seboj različni z različno učinkovitostjo, zato se naj pred izbiro prepričamo ali ima okno vgrajen prezračevalni sistem in kakšen je ta, oziroma koliko je učinkovit.
PVC okenski okvir
Prvi razlog, da se je PVC stavbno pohištvo tako močno razširilo v stanovanjske hiše je njegova ugodna cena, ki se je v zadnjem desetletju konstantno zniževala in je sedaj po večini že manjša od cene lesenega okna. Močan argument za v prid PVC oknu je tudi njegovo enostavno vzdrževanje. Lesenega je potrebno občasno na novo zaščititi z lakom, plastičnega pa ne. Ko se PVC okvirji umažejo, jih enostavno le obrišemo z mokro krpo. Glavna značilnost plastičnega okenskega profila je ta, da je votel. Prazen notranji prostor v profilu je razdeljen na več manjših prostorov, imenovane komore. V srednji komori je ojačitveni profil, ki skrbi za zadostno stabilnost okvirja. Ko se govori o PVC oknih, proizvajalci radi poudarjajo število komor, ki sicer precej prispevajo svoj delež k boljši toplotni prehodnosti okenskega okvirja. Vendar k temu prispevajo tudi ostali odvisniki kot je debelina okvirja, kakovost materiala in natančnost izdelave. Z leti se je podobno kot zasteklitev tudi konstrukcija plastičnega okvirja nenehno izboljševala. Prvi PVC okvirji so bili dvokomorni s slabo toplotno prehodnostjo od 2 do 2,4 W/m2K. Njih so zamenjali trikomorni profili s približno enako toplotno prehodnostjo kot jo imajo leseni okvirji (1,6 W/m2K). Sedaj so v standardni ponudbi PVC profili s petimi komorami, ki dosegajo že zelo nizko toplotno prehodnost 1,3 W/m2K. Nekateri proizvajalci ponujajo tudi šestkomorne s toplotno prehodnostjo približno 1,0 W/m2K in celo sedemkomorne profile. Plastika je sicer slab toplotni izolator, zato naj bi bilo v takšnem okenskem profilu čim več zraka, ki je boljši izolator. Vendar zaradi mehanske trdnosti okvirja je istočasno potrebno ohraniti primerno razmerje med plastiko in zrakom. Zaradi tega se pojavljajo PVC okna z vse več komorami, ki izboljšujejo toplotno izolativnost okvirja in hkrati omogočajo mehansko trdnost. Na izbiro kakovostnega PVC profila sami ne moremo vplivati, ker vsa današnja tovrstna okna izdelujejo iz uvoženih profilov. Vendar sedanji PVC profili so praviloma na zadostni kakovostni ravni, zato ta bojazen odpade. Nasprotno je bilo s prvimi serijami plastičnih oken, ki so bila zaradi slabega materiala občutljiva na UV žarke in na staranje materiala. Zaradi tega so že po nekaj letih spremenila svojo barvo iz snežno bele v rumenkasti odtenek. Sedanji PVC profili naj bi bili popolnoma odporni na UV sevanje. Nekaj let nazaj je marsikateri investitor imel pomisleke glede življenjske dobe plastičnih oken, saj v resnici ni bilo dokaza za njihovo trajnost. V tridesetih letih so se že pokazale nekatere pomanjkljivosti, ki so se s časom odpravile. Zato kar lahko pritrdimo nekaterim proizvajalcem, ki dajejo 10 letno garancijo na obstojnost istega barvnega odtenka. Seveda je življenjska doba plastičnih oken bistveno daljša. Presegla naj bi 40 let. Tako kot ostale vrste oken, ima tudi PVC nekaj pomanjkljivosti. Težjo poškodbo okvirja ni mogoče popraviti, temveč je potrebno zamenjati celotno krilo. Poleg tega je plastika na otip hladen material. Mogoče je še najbolj pogost vzrok, da PVC okna še vedno niso povsem izpodrinila lesena tudi v tem, da je PVC umeten material in s tem nima naravnega videza. Najšibkejši člen pri PVC profilih je kakovost varjenih spojev. Če ti spoji niso dovolj kvalitetni, lahko pride zrak v notranjost komore in prične ta kondenzirati.
ALU okenski okvir
Medtem, ko nekateri radi poudarjajo, da je aluminijasto okno najbolj kakovostno, je hkrati potrebno poudariti, da ta kvaliteta zahteva tudi višjo ceno. Sicer je pri aluminijastem okvirju v zadnjih letih precej padla cena, tako da je sedaj dostopen tudi povprečnemu družinskemu proračunu. Desetletje nazaj se je aluminijasto stavbno pohištvo vgrajevalo le v javne objekte kot so šole, bolnišnice in gospodarski objekti, kjer so bile velike steklene površine in je bilo s tem njihovo vzdrževanje bolj enostavno. Prvotno aluminijasto okno ni zagotavljalo zadostno toplotno in zvočno izoliranost. Sedanje aluminijasto stavbno pohištvo je povsem nekaj drugega z lepo sodobno obliko in izolacijo, ki (pri kvalitetnejših izvedbah) lahko dosega sedanje standarde. Aluminij je kovina, ki ima kar lepo vrsto odlik. Material je lahek, a hkrati čvrst in popolnoma odporen proti koroziji. Njegovo vzdrževanje je preprosto, življenjska doba pa je praktično neomejena. Pomembna prednost pred ostalimi vrstami oken je tudi v poljubni izbiri barvnega odtenka. Za videz strukture lesa proizvajalci uporabljajo posebno barvno folijo, ki jo zapečejo na aluminijasti profil. Aluminij je material, ki ga je mogoče zelo natančno obdelati, kar za kakovostno okno gotovo ni zanemarljiv podatek, saj lahko s to prednostjo zelo dobro tesni. To pa pomeni seveda boljša izolacija objekta. Z namenom izboljšanja toplotne prehodnosti aluminijastega profila mora biti obvezno v njega vgrajen distančnik oziroma termočlen. Ta je izdelan iz umetne mase in je vgrajen med notranji in zunanji aluminijasti profil. Omenjena profila med seboj neposredno povezuje. Sam prostor med profiloma je večinoma prazen. Nekateri proizvajalci z namenom še boljše toplotne prehodnosti prazen prostor kjer je termočlen, napolnijo s termoizolacijsko peno. Če gledamo z negativne plati je aluminij hladen material na otip, tako kot PVC profil ima tudi ta nezmožnost odprave večjih poškodb in ima v primerjavi s PVC in lesom slabšo toplotno prehodnost. Toplotna prehodnost pri aluminijastem profilu se giblje nekje od 1,4 do 2,6 W/m2K. Odvisno predvsem od tega ali ima profil vgrajen termočlen in iz kakšnega materiala je ta.
Lesen okenski okvir
Pozitivna lastnost lesenega okna je predvsem dobra toplotna prevodnost. V nasprotju s plastičnim okenskim okvirjem, ki je votel, je lesen okvir masiven. Za les pa je znano, da je zelo dober toplotni izolator. Toplotna prehodnost lesenega okvirja je toliko boljša kot je debelejši okvir okna. Pri 70 milimetrski debelini okvirja (kar je minimum) in s plinsko polnjeno zasteklitvijo (U=1,1 W/m2K) je skupna toplotna prehodnost okna 1,4 W/m2K. Drugi razlogi za izbiro lesenega okna so videz in toplina naravnega materiala, dobra gradbeno-fizikalna lastnost in boljše prilagajanje okolici. Na primer, če je na balkonu lesena ograja, bo mogoče videz hiše bolj usklajen, če bodo vgrajena lesena okna. Pomembna odlika lesenega okvirja je tudi v njegovi zračnosti, oziroma zmožnosti uravnavanja vlage znotraj prostorov, kar sicer ne velja za PVC in aluminij. Prednost lesa je še v tem, da se ne naelektri kot nekateri drugi materiali. Lesena okna, ki so na našem trgu, so vsa izdelana v Sloveniji, tako da imamo lahko nadzor pri celotnem postopku izdelave. Od sečnje lesa, do vgradnje okna. Javno prepričanje je, da je leseno okno glede oblike in velikosti manj primerno kot PVC ali ALU okno. Kar pa v resnici ne drži. Les je svojo trdnost v gradbeništvu dokazoval že v stoletni preteklosti, poleg tega je enostavna obdelava ena njegovih glavnih dobrih lastnosti. Zato skoraj ni omejitev glede velikosti in oblik oken. Vendar s predpostavko, da se uporabljajo lepljeni profili. Negativna plat lesenih okvirjev se kaže predvsem v pogostem vzdrževanju, požarni neodpornosti, občutljivosti lesa na vodo ter možnosti skrivljenja in povešenosti okvirjev. Les je naraven material, zato se ob vplivu različnih temperatur ta lahko zvije in povesi. Zato je za leseno okno še posebej pomembna zadostna kakovost izdelave. Sedaj se povečini za izdelavo lesenega okna uporabljajo lepljeni profili, s katerimi se onemogoči delovanje lesa in prepreči nastanek rež med krilom in okvirjem okna, kar je sicer bila največja napaka starejših oken. Druga večja nevarnost za hiter propad lesenega okna je vlaga. Na vsakih nekaj let moramo obvezno z zaščitnim lakom prebarvati vse lesene površine okna. Predvsem zunanja stran okna je najbolj problematična, saj je ves čas neposredno izpostavljena zunanjim vremenskim pogojem. Najbolj izpostavljeni deli lesenega okna so odkapni predeli. Sedanje leseno okno je na teh mestih zaščiteno z dovolj širokim aluminijastim odkapnim profilom. Staro in tudi novo leseno okno je možno na hiter in praktičen način prenoviti z nadgradnjo aluminijastega sistema. Posebej za takšno izvedbo izdelano ALU masko vgradimo na celoten zunanji del okna, kar doprinese k popolni zaščiti lesenega okna pred vremenskimi vplivi. Pravzaprav se s tem prvotno leseno okno spremeni v kombinirano ALU-leseno okno. Za izdelavo lesenega okna se praviloma uporablja les iglavcev kot je smreka, macesen ali bor, ki imajo lastnost mehkobe in prilaganja različnemu oblikovanju. V veliki večini se uporablja smreko, ki je v slovenskih gozdovih najbolj razširjena in ima zato tudi najbolj ugodno ceno. Od listavcev se za okenski okvir uporablja hrast, ki pa je trši in ima slabo lastnost, da pri spremenjenih vremenskih pogojih rad razpoka.
Kombiniran okenski okvir
Z opcijo okna izdelanega iz kombinacije materialov je rešen problem izbire pri vseh tistih graditeljih, ki se ne morejo odločiti ne za les, ne za plastiko in niti ne za aluminij. Običajno je takšno okno izdelano iz lesenega okvirja, ki je z zunanje strani zaščiten z aluminijastim profilom. S tem je les kar najbolje zaščiten pred UV žarki, vročino, mrazom in vlago. Da je omogočeno prezračevanje, je med lesenim okvirjem in aluminijasto oblogo puščen prazen prostor za zrak. Ob tem se lahko omeni, da aluminijasta obloga na zunanji strani okna ne vpliva na slabšo toplotno prehodnost okna, čeprav imajo nekateri pomisleke ravno pri tem detajlu. Na trgu je v ponudbi tudi vezano okno iz lesa in aluminija, ki nudi nadpovprečno dobro zvočno in toplotno izolacijo. Notranja stran okna je izdelana iz lesenega profila, v katerem je izolacijska zasteklitev. Zunanja stran okna pa je iz aluminijastega profila v poljubni barvi. V tem profilu je vgrajeno še dodatno steklo. Zaradi vezane konstrukcije okna je med stekla možno vgraditi žaluzije. Nekateri proizvajalci ponujajo tudi kombinacijo PVC okvirja in aluminijastega profila na zunanji strani z istim načinom zasteklitve kot pri prejšnji kombinaciji. Sicer je res, da je okno s kombinacijo materialov praviloma najdražje (do 40% v primerjavi z lesenim ali PVC oknom), kar je tudi njegova najslabša točka, vendar združuje dobre lastnosti obeh materialov. Nekateri proizvajalci so tovrstna okna še izboljšali z dodatno vgrajeno termoizolacijsko peno v profilih, ki še izboljša toplotno prehodnost okna. Manjša pomanjkljivost kombiniranega okna je mogoče le v različnem raztezanju oziroma krčenju lesa in aluminija. Zato se ne priporoča vgradnjo Alu-les okna z večjim razponom od 3,5 metra. Sicer pa se v stanovanjsko hišo običajno ne vgrajuje tako velikega okna.
Strešno okno
Z izkoriščenostjo podstrešnih prostorov za bivalne namene je posledično s tem seveda tudi nastala potreba po zadostni osvetlitvi teh prostorov. Eden najbolj praktičnih rešitev z optimalno osvetlitvijo je vgradnja strešnega okna. Kljub temu, da nam ta nudi zelo dobro osvetlitev prostora, naj pri načrtovanju pazimo, da bo ta pravilno vgrajen z zadostno svetlo površino. Glede na tlorisno površino podstrešnega prostora naj bi dosegalo 20% velikost okenskih površin. Običajno izberemo širino okna, ki ustreza širini polja med dvema špirovcema. Pri vgradnji strešnega okna moramo paziti, da bo vgrajeno na pravilni višini. Najbolj idealna višina od tal do spodnjega roba okna je 90 cm, od stropa do zgornjega roba okna pa vsaj 200 cm. Če bo spodnji rob okna nižji od 110 cm, bo sedeči odrasli osebi omogočen razgled skozi okno. V kolikor lahko okno vgradimo dovolj nizko in imamo možnost glede na dolžino z roko doseči zgornji rob, nam bo ta možnost koristila pri odpiranju okna. Strešno okno se je s časom izredno izpopolnilo, tako da sedanje kakovostno okno v strehi izpolnjuje vse najvišje kriterije glede izolacije, trajnosti in tudi videza. Še vedno je ogrodje strešnega okna v večini primerov izdelano iz lesa, saj kot takšno odlično prenaša velike temperaturne spremembe znotraj in zunaj strehe. Struktura lesa zagotavlja odlično toplotno prehodnost. Dobro konstrukcijsko togost in trdnost ima skandinavski bor. Običajno je leseno strešno okno že zaščiteno s temeljnim in krovnim lakom na vodni osnovi. Tekom njegove življenjske dobe ga vzdržujemo na takšen način, da ob postopku njegove obnove odstranimo lak in ga ponovno prelakiramo. Višina vlage in temperaturnih razlik narekujejo kako pogosto je potrebno obnavljati lesene dele okna. Zaradi nevarnosti pred zvijanjem mora biti konstrukcija strešnega okna lepljena iz več plasti. Z zunanje strani je leseni okvir zaščiten z aluminijasto pločevino, ki služi kot obroba in odvodni žleb za odtok deževnice. Proizvajalci nudijo tudi plastificirana in PVC strešna okna. Pri plastificiranem oknu je lesena lepljena sredica oblita z belo poliuretansko plastjo debeline 3 do 4 mm. Lepljen les oblit s poliuretanom je odporen na vlago, ne potrebuje vzdrževanja, lesena sredica pa ima podobne lastnosti kot leseno okno. PVC strešno okno je izdelano iz belih plastičnih profilov z ojačanim pocinkanim jeklenim jedrom. Obe vrsti oken so primerna za prostore z občasno povečano vlago kot je kuhinja ali kopalnica in tudi za prostore z intenzivnejšo visoko zračno vlago kot je na primer pralnica in sušilnica. Pri izbiri strešnega okna naj pazimo predvsem, da je dovolj vodotesno in protihrupno, hkrati pa mora omogočati prezračevanje. Možno je prezračevanje preko zračne reže v krilu okna ali prezračevalne lopute, ki je hkrati tudi ročica za odpiranje okna. Le strešna okna nekaterih proizvajalcev imajo vgrajen sistem prezračevanja. Poleg tega naj strešno okno ima čim manjše toplotne izgube in hkrati učinkovito zaščito pred sončnimi žarki. Priporočljivo je, da ima širok izbor dodatne opreme kot so senčila, dvižni mehanizmi in podobno. Šipa v strešnem oknu, ki je z zunanje strani kaljena, bo odporna tudi na močnejše udarce debele toče. Da bo strešno okno v celoti služilo svojemu namenu, je zelo pomembna njegova pravilna vgradnja. Priporočljivo je, da montažo okna v strehi opravi izučen mojster. Glede mesta namestitve okna v streho moramo vedeti, da je strešno okno v podstrešju največkrat edini vir naravne svetlobe, zato naj bo čim večje ali naj bo razporejenih več oken v liniji. Običajno nas pri izbiri dovolj širokih strešnih oken ovira strešna konstrukcija. Danes je možno takšen problem rešiti s pomočjo menjalnikov, ki strešne konstrukcije ne oslabijo, pridobi pa se bistveno več steklene strešne površine. Pomemben detajl pri funkcionalnosti strešnega okna je njegovo odpiranje. Proizvajalci nam ponujajo tri različne načine odpiranja oken. Prvi je s kljuko na spodnjem delu okna in vpetjem krila na zgornji strani (omogoča dober razgled in prost pristop k odprtem oknu). Drugi način je vpeto krilo na sredini (omogoča enostavno čiščenje), tretja možnost pa je okno z vpetjem krila na spodnjem delu okvirja in s kljuko na zgornji strani (omogoča postavitev pohištva pod okno). Nekatera okna imajo kombinacijo omenjenih načinov odpiranja in so glede funkcionalnosti še najbolj idealna. Priporočljivo je, da ima okno tudi možnost za zasuk krila v položaj za čiščenje. Vgrajeno strešno okno je potrebno vodotesno zaščititi tudi z zunanjo obrobo. Ta je običajno izdelana iz aluminija temno sive barve. Obrobe so možne tudi v bakru ali cinku, vendar je zaradi višje cene njih smiselno izbrati, če je tudi streha izvedena v istem materialu. Pri bakreni strehi ali stiku bakrenih delov z oknom (npr. bakrena žlota z obrobo okna) je pomembno, da je tudi okno in obroba v bakru, saj kemijske reakcije med kovinama sprožijo reakcijo, ki povzroča najedanje bakra.
Vhodna vrata
Preden vstopimo v hišo so vhodna vrata najbolj prepoznaven znak. Zato je pomembno, da so temu primerno tudi izdelana. Seveda pa še zdaleč ni edini kriterij izbire njihov videz. Pomembno je, da imajo vhodna vrata podobne izolacijske karakteristike kot vgrajena okna. Le tako bomo dosegli s celotnim zunanjim stavbnim pohištvom in fasadnim slojem zadostno energetsko učinkovitost stavbe. V vratne profile morajo biti vgrajena izolacijska stekla. Celoten profil vratnega krila naj dosega vsaj 1,10 W/m2K toplotne izolativnosti. Pod krilom vrat je priporočljiva vgradnja pripire, ki preprečuje prehajanje toplote pod vrati. Za vhodna vrata je značilno, da so izpostavljena velikim vremenskim obremenitvam. Če bodo katerakoli že vrsta vrat izdelana dovolj natančno in bila predvsem zadostno stabilna, se bo njihovo krilo tudi po več letih brezhibno zapiralo in odpiralo. S stališča videza vrat se njih praviloma izbira v istem materialu kot so vgrajena okna. Torej, če so v hiši lesena okna, katerih ne nameravamo menjavati, so najbolj primerna lesena vhodna vrata. Sicer so vhodna vrata tako kot okna lahko iz PVC-ja, aluminija, lesa ali kombinacije teh materialov. Ena izmed najbolj odpornih vrat so aluminijasta. Imajo zelo dobro lastnost trdnosti ter stabilnosti in so neobčutljiva na vremenske vplive ter temperaturne razlike. Tako kot pri aluminijastih oknih je tudi pri vratih pomembno, da je z distančnim vložkom iz umetne mase ločen zunanji in notranji del aluminijastega profila, kar pa je sicer standard pri vseh sedanjih ALU vratih. S tem je onemogočeno prehajanje toplote skozi profil. ALU vrata se tudi odlično usklajujejo s sodobno zasnovano hišo. Vse bolj se uveljavljajo tudi vhodna vrata s kombinacijo lesa in aluminija, ki v sebi združujejo odlike obeh materialov. Mehansko stabilnost aluminija in dobro toplotno izolativnost lesa. Podobno kot okna so tudi vrata v takšni kombinaciji najdražja izbira. Če so vrata izpostavljena direktnim sončnim žarkom ni priporočljivo izbrati PVC vrat v temnejših barvah. Zaradi povečane toplote lahko pride do raztezanja materiala, kar povzroči težave pri odpiranju in zapiranju vrat. Nekatera kvalitetnejša PVC vrata imajo vgrajene jeklene ojačitve s prekinjenim toplotnim mostom. PVC profili so dodatno napolnjeni s peno. S tem imajo vrata izboljšano stabilnost in toplotno izolativnost za 0,10 W/m2K. Tradicionalna masivna lesena vhodna vrata so vse bolj redkost. Sedanja sodobna lesena vrata so že kar standardno izdelana iz večplastnega lepljenega masivnega lesa. S tem so bistveno bolj odporna na deformacije oziroma zvijanje lesa, kar je bil največji problem starih masivnih lesenih vrat. Z razliko od PVC-ja in aluminija les s svojo porozno strukturo lahko diha. S tem bivalnim prostorom doprinese več zračnosti, s čimer se posledično zmanjša vlaga znotraj hiše. Poleg tega je les znan kot dober toplotni izolator. V primerjavi s PVC in ALU vrati ima najmanjšo toplotno prehodnost. Ob tem pa se moramo zavedati, da lesena vhodna vrata potrebujejo več vzdrževanja in sprotne nege. Vsekakor naj bodo dobro zaščitena s kakovostno lazuro. Glede izolacije je pomembno, da je profil vseh vrst vhodnih vrat dovolj debel. Poleg tega so pomembna tudi tesnila. V veliki meri imajo sedanja vhodna vrata dvojno tesnilo, v nekaterih primerih pa tudi trojno. Element varnosti je pri izbiri vhodnih vrat eden najbolj pomembnih kriterijev. Če se vlomilec loti naše hiše skozi najbolj pogosto mesto vloma (to so vhodna vrata), morajo vsekakor sedanja protivlomna vhodna vrata v popolnosti preprečiti nasilen vstop v naše stanovanje. S poplavo vsemogočih vrst vhodnih vrat iz celega sveta so na slovenskem trgu v ponudbi zelo različna vrata. Od cenenih protivlomnih vrat, ki si niti ne zaslužijo tega imena, pa do nekajkrat dražjih in neprimerno kvalitetnejših protivlomnih vrat v pravem pomenu te besede. Ob izbiranju takšnih vrat naj predvsem pazimo kakšna je sestave jedra teh vrat, kakšen je zaklepni mehanizem, kakšna je teža vrat, kakšna je garancijska doba, kako je z montažo vrat, ipd. Protivlomna vrata v pravem pomenu te besede imajo v notranjosti vgrajeno jekleno pločevino. Zaklepni mehanizem mora delovati z večtočkovnim zaklepanjem in s ključavnico, ki je z dodatnim jeklenim ohišjem zaščitena pred vrtanjem. Še boljša zaščita pred vlomom je varnostna ključavnica z zapiralnimi kavlji. S posebnim sistemom vpetja morajo vrata onemogočati snemanje vratnega krila z nasadil. Podboj vrat je izdelan iz jekla. Protivlomna vrata so bistveno težja od klasičnih in imajo debelejše vratno krilo. Po zunanjem videzu pa se skorajda ne razlikujejo od klasičnih vrat. Ravno tako je lahko zunanja in notranja obloga protivlomnih vrat izdelana iz različnih materialov.
pripravil: M.A.
