Spomladanska ureditev vrta

Nič manj kot fasada hiše ali dvorišče je za lep videz našega doma in okolice pomemben tudi urejen vrt. Danes lahko že pri marsikateri hiši opazimo bohoten in vzorno urejen okrasni vrt. Če imamo mi sami vsaj nekaj zelenice ob hiši, lahko takšna zelena oaza postane tudi naša.

Če sta lepo izdelana fasada na hiši in dokončano dvorišče ključnega pomena za urejen zunanji videz hiše in za dobro funkcionalnost, je urejen hišni vrt pomemben ne samo za videz našega posestva, temveč mogoče še bolj za našo dušo. Lično urejena zelena okolica ob hiši nam omogoča neposreden pristen stik z naravo. Hkrati pa takšen okrasni vrt ponuja zatočišče z enim redkih pristnih naravnih prostorov ob hiši, kjer se vsakodnevno lahko spočijemo in naberemo novih moči za nadaljnje obveznosti. Delovne obveznosti so vse bolj naporne, vsakodnevnih obveznosti je vse več, s tem pa je vse več neprestanega stresa. Okrasni vrt ob naši hiši je idealen prostor za pobeg od hudega delovnega tempa. Lastnike takšnih vrtov največkrat že v prvem letu preseneti kako je takšen na videz neuporaben prostor lahko še kako uporaben.

Pravilno načrtovanje vrta

Oblika našega bodočega vrta je pogosto pogojena z našim značajem. Ali smo praktičen tip, navdušenec nad naravo, ljubitelj zelenjave in sadja, imamo radi cvetje, imamo majhne otroke, ipd. Če želimo praktičen vrt, naj bo v njem dovolj tlakovanih stezic, trata naj bo odporna tudi za hojo po njej, drevesa in grmičevje naj bo nezahtevno za vzdrževanje. Na splošno naj bo to vrt, ki ni zahteven za nego. Če smo navdušenec nad naravo je za nas ustrezen naravni vrt s cvetličnim travnikom in manjšim ribnikom. Vendar vedimo, da takšen vrt potrebuje veliko nege in zaradi ribnika ni primeren za mahne otroke. Vrt s sadnim drevjem in predelom za gojenje zelenjave bo primeren za ljubitelje zelenjave in sadja. V takšnem vrtu ni primeren ribnik, ni okrasnih dreves in grmičkov. Potrebuje pa takšen vrt veliko sonca, zaradi praktičnosti uporabe pa je priporočljivo, da je v neposredni bližini hiše. Če imamo radi cvetje, je za nas seveda primeren vrt, ki vsebuje v čim daljšem letnem času veliko cvetja. Ob tem je potrebno upoštevati čas cvetenja posameznih rastlin ter njihove barvne kombinacije. Za družino z majhnimi otroki je primeren tako imenovani varni vrt. Ta naj ne vsebuje ribnika in grmov s trni, občutljivimi cvetovi ali celo strupenimi plodovi. Na takšnem vrtu, ki naj bo enostaven za vzdrževanje, je običajno prostor za igrišče z gugalnico, peskovnikom, ipd.
Čeprav so nekateri mnenja, da se sedanji sodobni vrt popolnoma odmika od tradicionalne ureditve vrta, so drugi mnenja, da se trendi vse bolj vračajo v preteklost. Kakorkoli že, sodobni vrt naj bi vseboval številčno veliko manj rastlin kot ostali tipi vrtov. Več pa naj bi vseboval arhitekturnih, oziroma gradbenih elementov kot so stene, tla, pohištvo, škarpe, ipd. V sodobnem tipu vrta lahko vse več zasledimo tudi materialov, ki niso ravno povezani z naravo (npr. bakrene obrobe gred), še vedno pa zasledimo največ naravnih materialov. Vse več je novo zgrajenih vrtov, kjer vidimo gramozne in prodnate površine ter le tu in tam kakšno zasajeno rastlino. Zaradi današnjega hitrega tempa življenja vse več lastnikov vrtov nima časa za vzdrževanja vrta in težijo k čimbolj enostavnim, a še vedno vizualno estetskim rešitvam. Zato se danes skoraj povsod strmi k tem, da manj je več.
Minimalni dodatki lahko sodoben vrt popestrijo in mu dajo unikaten izgled. To je lahko že ena sama skulptura, oziroma arhitekturni dodatek. Paziti pa moramo, da prej vse skrbno načrtujemo, saj dokaj hitro izpade takšen sodoben vrt minimalističen ali kičast. Dostikrat nas lahko lepota raznovrstnih kamnov, okraskov in rastlin nagovarja, da bi vključili vse do zadnjega. Vendar takšen vrt harmonično ne bo usklajen, ne bo ne eno in ne drugo. Z neokusnim oblikovanjem in napačnim pristopom ne bo nobena rastlina prišla do izraza, niti okrasek. Najbolje je, če prej sami pri sebi razčistimo kakšen slog si želimo in se ga potem pri nadaljnji ureditvi tudi držimo. Oglato, organsko, okroglo, po možnosti še različnih velikosti in barvnih odtenkov največkrat ne deluje ravno optično usklajeno. Velikokrat pa pridejo ravno z vidika same oblike rastlin ravno okrogle in podolgovate oblike skupaj najbolj do izraza.
Optično lahko prostor zapolni le ena sama barvno slikovita rastlina, ki je samostojno postavljena v premišljeno oblikovan prostor ali pa kot skupek rastlin, ki so skrbno postavljene v vrsto, v obliki lika, ipd. To je seveda odvisno od velikosti vrta, njegove zasnove in zasnove hiše.
Še pred izdelavo načrta se naj odločimo ali bomo imeli na vrtu prisotnost vode z ribnikom, bo preko leta v njem vrtno pohištvo ali celo manjši paviljon.
V namen lažje predstave bodočega vrta je vsekakor priporočljivo, da se najprej izdela načrt zasaditve. Če nismo vešči v tem in želimo, da bo vrt strokovno urejen, naj za načrt zasaditve izberemo krajinskega arhitekta. Z njim se najprej posvetujemo kako bi naš vrt približno izgledal, na kar ta arhitekt omenjeno zasnovo prenese na ustrezen krajinski načrt.
V omenjeni načrt je v tlorisni poziciji natančno vrisana oblika vrta in vsi objekti tik ob njem kot je dovozna cesta in hiša. Slednja naj ima vrisane vse vhode, okna, balkone, napušče, ipd. Če se v prostoru za bodoči vrt že nahajajo določene rastline, jih je potrebno v načrtu obvezno upoštevati. V tako pripravljen krajinski načrt se vriše bodoče rastline. Priporočljivo je, da je na načrtu poleg vrisanih rastlin tudi njihov opis z osnovnimi informacijami kot je velikost, barva, čas cvetenja, primerno rastišče, napotki za vzdrževanje, ipd.
Takšen načrt sicer izdela tudi večina sedanjih vrtnarskih mojstrov. Zaradi velike konkurenčnosti med vrtnarji je tudi kakovost izvedbe tako zasaditve kot izdelave načrta na precej različni ravni. Ugodna cena storitve seveda še ne zagotavlja tudi dovolj kakovostne izvedbe. Gotovo bo dobrodošlo, če se bomo ob izbiri vrtnarskega mojstra pozanimali o njegovih dosedanjih referencah in tudi času garancije na rastline v primeru, da jih je on nabavil.

Izbira ustreznih sadik

Če nameravamo sami izbrati in zasaditi rastline na vrtu, je kot prvo pomembno, da ne ravnamo prehitro brez razmišljanja in nepreudarno. To pomeni, da ne stečemo takoj na vrat in na nos v najbližjo vrtnarsko prodajalno ter vsadimo sadike brez posvetovanja in osnovnega znanja. Vedimo, da ureditev vrta ni enostavno in preprosto opravilo kot na prvi pogled mogoče zgleda, ampak je potrebno precej časa, truda in znanja za njegovo dokončno ureditev.
Vedeti je potrebno kakšne sadike bi ustrezale na našem prostoru za bodoči vrt, kako uspevajo izbrane sadike, ali so odporne na vremenske razmere in okolje ter koliko časa je potrebno za njihovo vzdrževanje. Slednje je pri poznejšem videzu vrta močno pomembno. Upoštevati je potrebno tudi ali želene sadike sploh spadajo na naš vrt, saj vsa drevesa in grmičevje nikakor ne spadajo skupaj na isti prostor.
Da bodo rastline v vrtu lepo uspevale je ključnega pomena zgornja plast zemlje (humus), ki določa rodovitnost tal. Vrtna trata in sadike bodo kljub naši skrbi slabo uspevale v nekakovostnem humusu. Če nimamo zgornjo plast zemlje v črni, rjavi ali nekje v vmesni barvi, moramo zaradi boljše rasti tovrsten humus nujno dodati.
Izbira skoraj vsake sadike je pogojena s stopnjo osončenosti mesta, kjer bo ta vsajena. Namreč na severnih in osojnih legah bodo nižje temperature, medtem ko bodo višje na južnih, prisojnih in zavetrnih legah. Različne rastline potrebujejo različna rastišča. Nekatere uspevajo lepše v suhi in vroči zemlji, druge imajo zopet rajši vlažno in hladno prst.
Pred nakupom sadik se naj pozanimamo o njihovem izvoru oziroma, če so vzgojene v našem okolju in ne uvožene iz tujine. Slednje so namreč v veliko primerih zrastle v drugačnih vremenskih pogojih.
Za dosego čim lepšega videza celotnega vrta je tudi pomembno koliko časa in kdaj rastline cvetijo, kakšno barvo in obliko cvetov imajo in kako je zahtevno njihovo vzdrževanje. Izberemo naj rastline, ki cvetijo dolgo časa in po možnosti imajo še kakšno drugo lastnost, ki pritegne poglede kot so na primer zanimivi plodovi ali barvno listje. Seveda pa nobena rastlina vseskozi ne cveti, zato je priporočljivo izbrati takšne grmovnice, ki cvetijo v različnem času. Tako bomo čez večino letne sezone imeli cvetoči vrt. Poleg tega, da okrasne grmovnice z drevesi podajo vrtu osnovno obliko, so lahko te odlično ozadje za zasaditev cvetočih gredic.
Najboljši čas sajenja večine grmovnic in drevesnic je zgodnji spomladanski čas v mesecu marcu, ko je običajno dovolj padavin. Manj primeren je poletni čas, saj je v tem obdobju potrebno pogosto zalivanje sadik. Zlasti v prvih tednih od časa sajenja, dokler se sadike dovolj ne ukoreninijo, morajo prejemati dovolj vode.

Spomladanska osvežitev vrta

Mirujoče spomladanske gredice osvežimo tako, da jih obrežemo z lopato štiharico in napravimo oster rob med trato in gredico. V ta rob lahko vstavimo posebne obrobe, ki jih krivimo po liniji gredice. S tem preprečimo, da trata prerašča v gredico. Obrobe so lahko iz aluminija ali plastike, katere so trajne. V gredicah pozorno preglejmo tudi vse rastline. Polomljene, starikave in preraščene rastline je bolje, da jih odstranimo in zasadimo nove. Priporočljivo je tudi, da odstranimo rastline, ki so zelo občutljive na razne bolezni in novodobne škodljivce. Njih nadomestimo z novimi odpornimi rastlinami. Strošek za nakup nekaj novih sadik ni tako visok, naše veselje z novimi rastlinami pa seveda le nekaj velja. Gredice prekrijemo s 4 centimetrskim slojem dekorativnega lubja iz macesna ali bora. Zadnje čase se v ta namen uporablja tudi rdečo lavo večje frakcije, ki je trajna in dobro zadržuje vlago. Če se gredica hitro izsuši, lahko pod lubje ali lavo položimo posebne rosilne cevi, ki z zelo nizko porabo vode enakomerno namočijo zemljo. V gredice lahko postavimo tudi nekaj večjih kamnov, ob njih zasadimo blazinaste trajnice, v ozadju zasadimo višje cvetoče trajnice in gredice bodo imele povsem nov videz.
Za ravnovesje bioloških procesov v tleh uporabljamo organsko maso, mulče in organska gnojila. S hlevskim gnojem bomo dosegli zadosten vnos organske mase, predvsem ogljika C in dušika N ter nekaj fosforja, kalija, magnezija in mikrohranil. S tem izboljšamo C/N razmerje v tleh, ki v osnovi izboljša dostop dušika do rastlin. Hlevski gnoj je dobro redno premetavati, da se fermentira na visoki temperaturi, ki uniči večino plevelnih semen in škodljivcev, ki sicer znajo narediti kar dosti škode na kulturah. S pripravljenimi biološkimi ali organskimi gnojili bomo naredili enak učinek, le da je odmerek manjši in so gnojila manj biološko aktivna, vendar se s časom delno aktivirajo v tleh. Še vedno velja za biološko visoko aktivno gnojilo humus deževnikov in določena mikrobiološka gnojila v peletirani-zrnati ali praškasti obliki z več vlage, ki vzdržuje žive bakterije v visoki populaciji. Če sadimo v posode ali visoke grede, imamo sedaj na voljo devet - komponentno ekološko zemljo, Visoka greda – 3 sloj, ki vsebuje zeleni kompost, humus deževnikov, šoto, lesna vlakna, lavo, plovec, zeolite, agroperlit in glino. To je težka glinena zemlja z veliko zadrževalno kapaciteto za vodo in hranila, majhno izgubo volumna skozi leta in visokim mikrobiološkim potencialom. Pri sajenju v posode se priporoča spodnji 5 do 10 cm sloj iz granulata lave, ki odvaja odvečno vodo in hkrati zadržuje težje dostopno vodo in hranila.
Vnos mikroorganizmov v tla je pomemben, ker le mikroorganizmi predelujejo gnojila (organska in mineralna) v hranila, ki so dostopna rastlinam. Ko enkrat takšna gnojila z mikroorganizmi vnesemo v tla, jih moramo pa vzdrževati pri življenju. Torej čim manj lopatanja in obračanja zemlje, nič mineralnih gnojil in pesticidov in čim več mulča ter organske mase, da so tla vlažna in bogata s hranili in mikroorganizmi. Za dognojevanje naj uporabljamo ista prej omenjena biološka gnojila v mesečnih odmerkih do sredine avgusta.
Naslednji komplementarni mikroorganizem v tleh je mikoriza. To je skupek simbiotskih gliv, ki v tleh prerastejo do sedemkrat večji volumen zemlje kot korenine rastlin, kjer črpajo hranila in jih kot aminokisline, minerale in vodo dovajajo rastlinam preko korenin, v zameno pa dobijo del ogljikovih hidratov ali sladkorjev, ki jih rastlina proizvede s fotosintezo. Simbiotske glive tako prodrejo v najmanjše pore tal, kamor korenine ne morejo, s tem izkoristijo večji volumen za hranila in vodo in hkrati ščitijo korenine pred patogenimi organizmi. Rastline hitreje rastejo in so bolj odporne na sušo, bolezni in škodljivce.
Skratka, čim več mikoriznih gliv in bakterij bomo vnesli v tla, več hranil bodo predelale za rastline, tla bodo bolj rodovitna, rastline bolj zdrave, večji pridelki bodo in manj bolezni ter škodljivcev.
Poleg teh drobnih talnih pomočnikov pa si v vrtnarstvu lahko pomagamo z raznimi sredstvi za krepitev rastlin kot so biostimulatorji in bioaktivatorji. Nekatere lahko dobimo tudi v namenskih prodajalnah. Namenjeni so povečanju odpornosti rastlin proti vse pogostejšim klimatskim spremembam, obnovi rasti po poškodbah toče, pozebi, suši, škodljivcem in okužbah. Izboljšujejo talne procese zaradi neaktivne talne sfere, prevelike uporabe fitofarmacevtskih pripravkov, mineralnih gnojil in napačne obdelave tal.
V veliko pomoč nam bodo huminske kisline, ki so po navadi v kombinaciji s fulvinsko kislino. Pospešujejo katalitske procese v rastlinah, zadržujejo hranila v območju korenin, omogočajo boljši razvoj talnih mikroorganizmov in vsestransko poživijo rast rastline.
Na voljo so še razni pripravki, ki vsebujejo izvlečke kopriv, preslice dresnika, ekstrakti alg, priporočljiva so tudi aminokislinska gnojila, ki ne obremenjujejo koreninskega sistema in dovajajo esencialne aminokisline direktno v rastline za sintezo biomase. To je pomembno v stresnih obdobjih, ko rastline ne morejo same proizvajati zadosti aminokislin.
Da se tla preveč ne izsušujejo, da bakterije in mikoriza dobro delujejo tudi v višji rizosferi, jih naj mulčimo z lubno šoto z lesnimi vlakni. To je lahko 100% naravni produkt ekstruzije borovega lubja in sekancev, ki ščiti tla pred erozijo, izsuševanjem, zmanjša rast plevela in klitje novih semen in hkrati dodaja humusno maso v tla. S temi dodatki posnemamo delovanje gozda, kjer so v tleh preraščene simbiotske glive, tla imajo visoko populacijo mikroorganizmov, ki jih raznašajo deževniki in drugi talni organizmi, tla pa so prekrita z listjem, lubjem in iglicami, da zadržujejo vlago in dodajajo humus tlem.

Popestritev z okrasnim lubjem

V zgodnji spomladi, ko grmičevje in drevesa z listi in cvetovi še ne zapolnijo praznih vrzeli vrta, je odličen nadomestek temu popestritev z okrasnim lubjem, kateri ustvari zelo lep kontrast v praznih vrzelih med rastlinami. Poleg učinka dekoracije, lubje s svojim zadrževanjem vlage skrbi še za zaščito tal proti vročini, hkrati pa ščiti tudi pred zmrzaljo, ki je pogosta v zgodnjem spomladanskem času. Naravno lubje ustvari tudi zastirko in izloča snovi, ki zavirajo razrast plevela. Poleg tega še hranilsko obogati zemljo in poveča biološko aktivnost v njej.
Najbolj kvalitetno je macesnovo in borovo lubje. Iz ostalih iglavcev ali celo listavcev je v največ primerih lubje nižje kvalitete, saj ni dovolj obstojno in ne zavira razrast plevela. Cenejša alternativa lubju so pobarvani sekanci, ki pa tako z vidika videza kot učinkovitosti niso primerljivi z naravnim lubjem. Sekanci so sicer le nasekljan les, ki je dodatno umetno obarvan.
Postopek pridelave okrasnega lubja poteka po naslednjem zaporedju. Najprej s posebnim strojem z debla postrgajo celotno drevesno skorjo. Odstranjeno lubje v sortirnih strojih razvrstijo glede na njegovo velikost oziroma frakcijo. Naknadno prečistijo še vse nečistoče z ostanki lesa, ipd. Končne razdeljene velikosti frakcij lubja pakirajo v vreče. V največ primerih odpadni material uporabijo za mulčenje ali nadaljnjo proizvodnjo bio gnojil. S tem pri proizvodnji ne nastanejo nikakršni odpadni ali celo škodljivo odpadni materiali. Kvalitetno okrasno lubje je popolnoma naravno. Torej brez dodanih kemikalij ali barvil.
Na terenu bodoče namestitve lubja naj odstranimo ves plevel, vključno s koreninami. Priporočljivo je, da pred namestitvijo lubja prekrijemo očiščeno površino s tkanino proti rasti plevela. Sloj lubja nanesemo v debelini približno od 5 do 8 cm. S tem bo ustvarjena dovolj debela zaščita proti razrasti plevela. Že izrasle manjše rastline kot so na primer rože, čebulnice in manjše grmovnice bodo brez problema lahko rasle skozi sloj lubja.
Po začetnem nanosu lubja vsako naslednje leto na njega dodamo novo plast lubja le v debelini približno 1 cm. S tem bomo nadomestili tisto lubje, ki je v tem času razpadlo, ter osvežili vrt z novo svežo barvo lubja.

pripravil: M.A.

Najbolj brano