Nove stopnice in ograja
Estetska in predvsem funkcionalna dodatka naši hiši sta prav gotovo ograja in stopnice. Z njima prinesemo domu varen občutek, hkrati pa odsevata duha hiše in sta arhitekturni sestavni del celote. Glede na izbiro tako materiala kot dizajna stopnic in ograje prav gotovo vpliva sama zasnova hiše
Pri izbiri vrste in oblike stopnic ali ograje tako znotraj kot zunaj doma ne smemo upoštevati le estetski videz. Ob tem moramo vsekakor imeti v mislih njihove glavne namene. To pa so njihova namembnost, praktičnost in varnost. Naj bo nova ograja znotraj ali zunaj prostora, vedno si naj pred dokončno izbiro vzamemo nekaj časa vsaj za osnovno poznavanje različnih modelov in materialov iz katerega sta ta dva elementa izdelana. Pomembne podatke si lahko preskrbimo že pri izbranem mojstru, ki nam bo na podlagi svojih izkušenj zaupal kaj je dobro in slabo pri določeni ograji ali stopnišču.
Mogočnost doma s stopnicami
V večini primerov so notranje stopnice najbolj pogosto uporabljen in predvsem najbolj obremenjen del stanovanja. Izključno zaradi tega naj naše nove stopnice ne bodo le lepe na pogled, temveč tudi praktične in kakovostno izdelane, z zadostno površinsko zaščito. V 70-tih in 80-tih letih so se v tedanje hiše stopnice umeščale predvsem v odmaknjene temačne dele prostora. Danes pa so se z novimi materiali in načini gradnje preselile v osrednji bivalni del hiše, kjer so pogosto združene dnevna soba, kuhinja in jedilnica. Nedvomno drži, da je izdelava notranjega stopnišča eden izmed najbolj strokovno zahtevnih posegov pri opremljanju doma. Le dovolj izkušen in strokovno usposobljen mojster bo znal izdelati pravilne stopnice. Izdelava stopnišča je zakompliciran gradbeni projekt, kjer je nujno potrebno upoštevati številne dejavnike, ki vplivajo na njihovo pravilno izgradnjo in poznejšo dovolj praktično uporabo.
Kovinske stopnice v domu
Prvo in osnovno vprašanje ob razmišljanju o novih stopnicah je seveda iz kakšnega materiala naj bodo te. Še nedavno nazaj so se bolj kot znotraj bivalnega prostora kovinske stopnice uporabljale za dostop na balkon ali teraso. V sedanjih novogradnjah pa so se kovinske stopnice uveljavile kot verjetno še nikoli doslej. Zlasti so aktualne sedanje sodobne konzolne stopnice. Konzolna jeklena podkonstrukcija je več ali manj skrita očem in s tem daje vtis navideznega lebdenja pohodnih ploskev v prostoru. Izvedba konzolnega stopnišča je možna le v primeru, da je stena armirano betonska, na katero se izvede vpetje podkonstrukcije. V novo zgrajenih etažnih hišah, kjer so pogosto majhni bivalni prostori, so marsikdaj notranje kovinske stopnice s svojo možnostjo kakršnekoli izvedbe, najbolj praktična izbira. Če so te lepo in dovršeno izdelane, lahko s svojo eleganco zanimivo popestrijo bivalno okolje. Takšne stopnice so lahko v celoti kovinske ali v kombinaciji kovine z lesom ali kamnom. V primeru kombinacije je konstrukcija obvezno kovinska, pohodne plošče pa iz ostalega materiala, najbolj pogosto je to les. Podobno kot pri betonskih, je prednost kovinskih stopnic v njihovi odpornosti na obrabo in z razliko od lesenih stopnišč v odpornosti na vlago. Kovinske je potrebno (še posebej če so na odprtem terenu) le na vsakih nekaj let ponovno zaščititi z barvnim lakom.
Lesene stopnice v domu
Zelo lep estetski videz z dodatkom prestižnosti in naravna toplina lesa precej pripomoreta, da so lesene stopnice še vedno aktualne. Poleg tega lahko za takšne stopnice zatrdimo, da so eden redkih unikatnih stavbnih elementov in ne industrijski izdelek. Mojstrsko izdelane lesene stopnice so marsikdaj prav tisti stanovanjski element, ki najbolj popestri celotno bivalno okolje. Poleg tega je odlika lesenega stopnišča še v dokaj enostavni obdelavi, majhni teži in preprosti montaži, ki poteka brez večje umazanije. Tako kot ostali materiali, imajo tudi lesene stopnice nekatere slabe plati. Ena izmed njih je ta, da les ni požarno varen in ni primeren za uporabo v vlažnem okolju kot je na primer klet. Med vsemi vrstami stopnic lahko opazovalec ravno pri lesenih stopnicah najhitreje opazi strokovnost izdelave, zato naj izbiramo le med vrhunskimi mojstri, ki imajo za sabo že številne reference in so specializirani predvsem za izdelavo lesenih stopnišč. Takšni mojstri bodo gotovo vedeli, da tako razgibana lesena konstrukcija kot je stopnišče, lahko ostane več let v začetnem stanju le s sodobnimi metodami obdelave in z uporabo raznih dodatkov kot so specialna lepila, ustrezni laki, itd. Pri masivnih lesenih stopnicah les ne sme biti preveč suh in ne preveč moker ter klimatiziran na enako vrednost vlage kot je v prostoru, kjer je vgrajen. Ob odločitvi za nove lesene stopnice naj upoštevamo kako pogosto bomo njih uporabljali. V primeru pogostejših in večjih obremenitvah stopnic, potrebujemo trši les. Trdota lesa se ugotavlja na podlagi Brinellove lestvice, ki je določena s standardi ISO. Odvisno od trdote lesa imajo različne drevesne vrste različno vrednost. Lestvica sega od mehkejšega smrekovega lesa z vrednostjo 1,3 do tršega lesa oljke z vrednostjo 5,9. Za notranje lesene stopnice je priporočljiva vrednost vsaj 3. Na meji tega je češnjev les z vrednostjo 2,9 in mahagonij z vrednostjo 3,0. Trša lesa sta bukev z vrednostjo 4,0, hrast z vrednostjo 3,7 in jesen z vrednostjo 3,8. Z izbiro eksotičnih vrst lesa se je izbira lesa za stopnice na našem trgu še dodatno povečala. Podoben oziroma skoraj že kar enak videz kot pri masivnem lesenem stopnišču, lahko dosežemo s stopnicami iz furniranega lesa. Slednje so sestavljene iz lesenega okvirja, ki je nalepljen na iverno ploščo in prelepljen s furnirjem debeline 2 mm. Stopnice iz furniranega lesa so bolj odporne na vlažno okolje, manjša pa je tudi možnost napake pri izdelavi. Če je furnirana plast dovolj debela, se lahko vidno površino z brušenjem večkrat obnovi. V preteklih desetletjih je bila v slovenskih hišah pogosta izvedba betonskega stopnišča z zaključno leseno oblogo. Na ta način se je vsaj delno razbila monotonost betona znotraj bivalnih prostorov. Ob vgradnji lesene obloge na betonsko podlago je predvsem pomembno, da je beton res dovolj suh. V nasprotnem primeru bo sprememba vlažnosti betona vplivala na les, kateri se bo napel in razpokal. Posledica tega pa so škripajoče stopnice.
Ograja iz lesa
Prednost lesa pred drugimi materiali je poleg naravnega videza domačnosti in topline še v zmožnosti izdelave neštetih oblik ograj povsem po želji kupca. Unikatnost in razkošen videz lesene ograje je neposredno odvisen od tipa ograje, oziroma od oblike izdelanih lesenih prečk. Te so v ponudbi v neštetih oblikah in praktično lahko mizarski mojster izdela obliko lesenega polnila povsem po želji naročnika. Med seboj se razlikujejo po širini, debelini, obliki in tudi razmiku med prečkami. Žal pa ima les seveda svojo napako v hitrem propadanju pod neugodnimi vremenskimi vplivi. Ker je balkonska lesena ograja še posebej na udaru mraza, snega, dežja in vročine, je zelo pomembno, da je leseni del redno in dovolj zaščiten s sistemskimi premazi za les. V nasprotnem primeru bomo imeli ograjo trajno poškodovano že po nekaj letih od montaže. Pri zadostni trajnosti lesene ograje je še toliko bolj pomembna izbira specializiranega mizarskega mojstra, ki ima z izdelavo lesnih ograj dolgoletne izkušnje. Takšen mojster bo vedel, kakšen les izbrati za ograjo, kako in v kašni meri mora biti ta osušen in s kakšnimi sistemskimi premazi zaščititi lesene površine. Na trgu barv in lakov so v ponudbi posebni kemični postopki in barve, ki bistveno podaljšujejo življenjsko dobo lesa. Globinsko impregniranje lesa je gotovo med najboljšimi načini za trajnejšo odpornost na klimatske razmere, proti gnitju, insektom in termitom. Ker je premaz nežno zelenkaste barve, nam lahko ta služi še kot končen dekorativen premaz. Pri izbiri vrste lesa za ograjo je priporočljivo izbrati odpornejšo vrsto, sicer pa se uporablja večino znanih domačih vrst lesa. Macesen, hrast, jelša, bor, tisa, kostanj, pa tudi smreka. Pogosto se uporablja tudi nekatere odpornejše eksotične vrste lesa. Pri leseni balkonski ograji se marsikdaj uporablja kombinacijo kovinske konstrukcije in lesenih elementov. Pri tem so nosilni stebrički iz različnih vrst jeklenih, ALU, inoks in podobnih cevi, na katere so pozneje pritrjeni leseni elementi. Montaža lesenega dela ograje je možna na dva načina. S pritrjevanjem vsakega lesenega elementa posamezno na konstrukcijo ali z montažo že prej izdelanih sklopov lesenih elementov. Zaradi lažje celotne izdelave ograje se v večini primerov mojstri odločajo za slednjo varianto. Čeprav je glede varnosti bolj primerna montaža pokončnih elementov, je glede življenjske dobe ograje takšna postavitev lesenih delov neprimerna. V tem primeru je prečni rez čez letev obrnjen navzgor in izpostavljen dežju, ta del pa najbolj vpija vlago. Tega problema se montažerji rešijo z večkratnim dodatnim zaščitnim premazom ali z vgradnjo zaščitne strešice. Pogosto se rado zgodi, da na mestu, kjer so pritrjeni vijaki v lesenih letvah, les poči. V razpokah začne zastajati voda, ki skupaj z ostalimi atmosferskimi pojavi začne uničevati les. Ta sčasoma začne trohneti in gniti. Pri pokončni postavitvi navadno močno trpijo nosilne letve in spodnji konci vseh pokončnih letev. Rešitev tega je lesena ograja brez uporabljenih vijakov. Pri njej so deske postavljene pod kotom, kar omogoča hitro odcejanje vode. Deske se med seboj ne dotikajo, tako se hitro sušijo in nimajo ran, v katerih bi zastajala voda. Ker za montažo ne potrebujemo vijakov, je izgradnja takšne ograje hitra in enostavna. Stebrički ograje, ki so običajno iz pocinkanega jekla, se montirajo s sidri v betonsko podlago. Takšna ograja nam zastira pogled v celoti, saj so letve postavljene v natančno določenem zamiku. Količina lesa za pokritost enega kvadratnega metra je skoraj za 50% manjša kot pri klasični pokončni postavitvi letev. Morebitna menjava dotrajanih vmesnih elementov pa je zelo preprosta.
Inoks ograja
Z razliko od večine kovin je za inoks znano, da je odporen na korozijo. Njegova izjemno dobra odpornost in stabilnost mu omogočata tako rekoč neomejeno življenjsko dobo. Ker je površina inoks jekla povsem gladka, je enostavna za vzdrževanje. Z inoks ograjo praktično sploh ni nobenih stroškov vzdrževanja. Barvanje z zaščitnimi laki ni potrebno in le na vsakih toliko časa se ograjo enostavno obriše z navadno krpo. Obdelana inoks površina je sicer lahko polirana ali brušena. Cevi inoks ograje so lahko okroglega ali kvadratnega profila. Njihova površina je lahko polirana ali brušena. Odvisno od izvajalca oziroma od načina izvedbe so inoks cevi med seboj zvarjene ali sestavljene po sistemu vijačenja. Ne glede na način izdelave, skoraj vsi sedanji izvajalci temeljijo na izvedbi ograje z nevidnimi vari, ali da so ti čim manj vidni. Da bo celotna inoks ograja nerjavna, se naj za njeno sidranje uporablja izključno identičen material. Torej inoks pritrdilne plošče, navojne palice, podložke in matice. Če si želimo še posebej všečen estetski in moderen videz ograje, je priporočljiva kombinacija inoksa z drugimi materiali. Največkrat se inoks ograjo kombinira z lesom, steklom ali inoks pletenicami. Zaradi zagotavljanja stabilnosti in trdnosti ograje so običajno nosilni in pritrjevalni elementi iz inoks materiala. Leseni ali stekleni elementi pa se uporabijo kot povezovalni elementi, kateri služijo predvsem popestrenemu videzu. Steklena polja so lahko transparentna, satinirana (jedkana), barvna, ipd. Pomembno je le, da so dovolj varna. V ta namen se uporabi kaljeno steklo. Ob morebitnem njegovem razbitju, se ta ne razleti na koščke in se s tem prepreči nesrečo s padcem ali urezninam. Z globalizacijo trga montažerji nudijo inoks profile od zelo različnih svetovnih proizvajalcev. S tem pa je tudi kvaliteta inoks materiala precej različna. V največ primerih cenejši inoks profili vsebujejo preveliko vrednost železa. S tem bo z leti lahko tudi takšna ograja pričela rjaveti.
ALU ograja
Aluminijasta ograja v zadnjih letih postaja vse bolj močen konkurent ostalim ograjnim sistemom. Prednost ALU ograje je v specifičnih karakteristikah, ki jih lahko ponudi le malokateri material. Aluminij je material, ki je znan po svoji majhni teži (trikrat lažji od železa), odpornosti proti koroziji, enostavnem čiščenju, dobri odpornosti na zunanje vplive in trajnem videzu, ki se z leti ne spreminja. Obdeluje se ga lahko z vsemi znanimi postopki za obdelavo kovin. Kot material je aluminij bolj mehek kot inoks, zato ima ALU ograja običajno več stebrov, da se lahko doseže enako trdnost in stabilnost kot pri inox ograji. Tako je največji razmak med stebri cca. 100 cm, medtem ko je pri inoks-u precej večji. Večina montažerjev aluminijasto ograjo vijači in sestavi na objektu, saj so elementi in profili pripravljeni in že obdelani v delavnici. Prednost je tudi v tem, da nudi možnost številnih različnih izvedb v široki paleti barv po RAL lestvici. S sedanjimi sodobnimi postopki prašnega barvanja, kakršni se uporabljajo tudi v avtomobilski industriji, je obstojnost barve na aluminijasti ograji na visokem nivoju. Takšna barva ima površinsko trdnost in trajno odpornost na vse vremenske neprilike, ter lep gladek videz. Poudariti velja tudi njeno enostavno vzdrževanje in čiščenje. ALU ograja ne zahteva nobenega vzdrževanja. Torej ni potrebnega nikakršnega poliranja, barvanja, krtačenja in voskanja. Če se na ograji nabere prah ali umazanija, se njo enostavno obriše z vlažno krpo ali se jo očisti s pomočjo detergenta za steklo in s tem bo ograja zopet zasijala kot nova. Proizvajalci nudijo sedanje ograje iz visoko kvalitetnega eloksiranega aluminija, ki je še posebej odporen na vremenske vplive. Eloksacijo se doseže s posebno tehnologijo površinske obdelave aluminijastih profilov. Na ta način je aluminijasta površina zaščitena pred oksidacijo, ta postane neprevodna, gladka, umazanija se jo ne prijema, ALU površina pa si hkrati pridobi tudi lepši videz. Običajna (naravna) eloksacija je srebrne barve, lahko pa se izbira tudi druge barve (inoks, zlata, črna, rdeča,…). Ponudba aluminijastih in PVC ograj danes običajno zajema poleg vrtnih ograj tudi dvoriščna vrata in balkonske sisteme, ki lahko v istem stilu zaokrožijo videz hiše in celotne okolice. Tako kot PVC ograjo je tudi aluminijasto možno sestaviti v lastni režiji. Večina proizvajalcev nudi ves potreben vijačni material, stekla, sidrne sisteme, ipd. Slaba plat aluminijaste ograje se mogoče odraža le v nenaravnosti materiala in v nezmožnosti izdelave zahtevnejših oblik. Vendar je s sedanjo tehnologijo izdelave videz takšne ograje vse bolj podoben dizajnu kovinske ali lesene ograje. Poškodovano zaščitno plast ograje žal ni možno sanirati. Potrebno je zamenjati cel profil, kjer je prišlo do škode.
Steklena ograja
V zadnjem času je zlasti steklo vse bolj popularen material za izdelavo ograje. Z njim si pridobimo predvsem moderen in eleganten videz ograje. Poleg tega je steklena ograja priporočljiva povsod tam, kjer želimo imeti večjo propustnost svetlobe in odprtost prostora. Noben drug material namreč pri ograji ne nudi takšnega občutka odprtosti prostora. Tako je takšna ograja primerna tako znotraj kot tudi zunaj objekta. Najbolj prilagodljiva opcija je steklena ograja v obliki polnila med inoks stebrički. Uporabljajo se tudi leseni ali armiranobetonski stebri. Kot takšna se lahko pritrdi skoraj na vse situacije ograjevanj. Na enostavno izvedbo stebrov in ročajev iz nerjavnega jekla se s sponkami pritrdi steklene panele. Najbolj pogosta varianta steklene ograje je steklo vpeto v profil. Steklena plošča se lahko pritrdi s strani ali na nosilno ploščo, leseni tram ali kovinski profil. Zgornji vrh steklene plošče je povezan z ročajem iz nerjavnega jekla. Takšna izvedba je najbolj stabilna opcija steklenih ograj. Steklarji nudijo tudi možnost montaže steklene ograje brez konstrukcije oziroma prijemal. V tem primeru je varnostno steklo samo točkovno pritrjeno v betonsko ploščo. V nekaterih primerih se uporabijo tudi posebej za to namenjene profile. Na spodnjem dele steklene ograje, ki zakriva betonsko ploščo, je lahko nanešen barvni rob, ki zakrije lice betonske plošče in s tem ograji doda še večji eleganten pridih. Največkrat je takšna ograja brez zgornjega ročaja, vendar jo je priporočljivo kombinirati z ročajem iz nerjavnega jekla ali lesa. Po želji se lahko v ta ročaj namestijo tudi LED diode. Za pritrditev zunanje steklene ograje se največkrat uporabijo prijemala iz inoks jekla. Pri notranji stekleni ograji, ki ni toliko podvržena klimatskim vplivom, pa so lahko tudi aluminijasta prijemala. Pomembno je, da so prijemala lično izdelana, saj poleg stekla pomemben dodaten videz ograje predstavljajo ravno prijemala. Kljub svojem krhkem videzu steklena ograja ni nič manj varna kot iz ostalih materialov. Pogoj ob tem je le, da je uporabljeno varnostno steklo, kar pomeni, da je lepljeno ali kaljeno steklo, oziroma oboje. Najbolj pogosto je kaljeno in nato še lepljeno (varnostno kaljeno steklo) ter zaključno površinsko obdelano. Na vsako stran lepljene steklene plošče je nameščena še kaljena steklena plošča. Takšno steklo tudi v primeru razbitja ostane v enem kosu. Varnostno kaljeno steklo se uporablja tudi za pohodno steklo. V namen varne uporabe ograje je priporočljivo, da so robovi stekla zaobljeni. Glede na način površinske obdelave so steklena polja lahko satinirana (jedka), transparentna, fuzijska, peskana z različnimi vzorci, prelepljena s samolepilnimi folijami, ipd. Izbiramo lahko med različnimi barvnimi odtenki kot je bela, črna, rjava, itd, vendar se najbolj pogosto uporablja navadno mlečno steklo. Samonosne steklene ograje so običajno debele od 16 do 22 mm. Steklene ograje na stebričkih pa so debele od 8 do 10 mm. Je pa debelina stekla odvisna od velikosti površine in obremenitve.
PVC ograja
Ker je PVC ograja izdelana iz umetnega materiala, je ta odporna na vlago in korozijo. Takšna ograja ne trohni, ne poka, ne gori, jo ne napadajo lesni insekti in ima s tem dolgo življenjsko dobo. PVC ograjne letve ni potrebno vzdrževati z novimi opleski. Občasno se njih le enostavno opere. Sedanji kakovostnejši PVC material je odporen tudi na ultravijolične žarke. Montaža PVC ograje je enostavna, tako da se v večini primerov lahko njene vgradnje lotimo kar sami. Na trgu so v ponudbi kompletni PVC ograjni sistemi, kar pomeni vključno s PVC stebrički, prečkami in letvicami. Lahko pa nabavimo le ograjna polja, katere v največ primerih zmontiramo na betonsko kamnite stebre. Negativna plat PVC ograje se izraža predvsem v nenaravnosti materiala. Če smo zapriseženec narave, bomo verjetno kljub pogostejšem vzdrževanju in krajši življenjski dobi izbrali leseno ograjo. PVC ograje letvice so lahko linijsko ali masivno oblikovane. Linijske so lahko polne ali v prekatni izvedbi. Iz letvic dolgih od 5 do 6 metrov se režejo na mero po naročilu. Nekateri prodajalci nudijo tudi PVC linijsko oblikovane letve in celotni montažni sistem z navpično montažo letvic. Kot takšne so zelo primerne za vrtne in balkonske ograje. Masivne oblikovane letvice se uporabljajo za balkonsko PVC ograjo. Ker so masivne, je problem v porabi plastičnega materiala. Zaradi tega so oblikovane letvice izdelane kot kompoziti. Lahko so kot kompozit plastičnih materialov in pocinkanih ojačitev ali kompozit plastičnih materialov (PVC, PP, polipropilena,…) cca 30% in lesa cca 70%. Pri slednji opciji je fino drobljen les prepojen s plastičnim materialom do takšne mere, da zagotavlja optimalno odpornost na zunanje vplive. S tem je na videz in po lastnostih podoben najkvalitetnejšemu tropskemu lesu, s tem, da ga ni potrebno barvati. Pri kompozitu plastičnih materialov in pocinkanih ojačitvah je letvica oblikovana iz kvalitetne plastike na oblikovni površini. Za ojačitve služijo pocinkani profili, ki skrbijo za trdnost ograje in pritrjevanje letvic. Oblikovane letvice so bile razvite zaradi poudarka na bolj zahtevnih oblikah ograj kot je imitacija betonske barok ograje ali imitacija lesenih zrezljanih letev. Takšne pa zahtevajo zelo kvaliteten plastičen material ASA, kar sicer zmanjšuje interes kupcev. Ker je manj trdne PVC letve težko kvalitetno vijačiti in premagovati večje razdalje med stebri (več kot 1,6 metra), temu nekateri izvajalci nudijo rešitev z ograjnim sistemom iz pocinkane barvane pločevine ali ALU pločevine, ki je prašno barvana ali z lesnim dekorjem. Tovrsten ograjni sistem je primeren za vodoravni način montaže letev in v namen boljše obstojnosti temnejših barv. Takšno pločevino se uporablja tudi pri žlebovih ali pločevinastih strehah. Trdnost letvice je dosežena s profiliranjem letve iz dveh polovic, ki tvorita profil poljubne širine in debeline 20 mm. Ta debelina pa daje letvici trdnost z minimalno porabljenim materialom. Zaradi tega je cenovno zelo sprejemljiva. Z ograjnim sistemom iz pocinkane ali ALU pločevine je poleg dobre trdnosti, tudi lažja barvna prilagodljivost, saj se lahko s tem materialom prilagodimo barvam, ki so že na objektu. Takšen material zagotavlja boljšo barvno obstojnost kot PVC. PVC je zelo lepo obstojen v beli barvi, ker je poenostavljeno rečeno PVC sestavljen tudi iz CaCo3 – krede, ki je bele barve, podobno kot apno. Njo pa je zelo težko pobarvati v temnejše barve. Pri PVC ograjah lahko izbiramo sicer med več vrstami barvnih odtenkov (zelena, rjava, siva…), vendar se standardno belo barvo še najbolj pogosto uporablja. Obstojnost barve je odvisna od izbire barvnega odtenka. Zelo kričeče barve kot so rumena ali rdeča, so slabo barvno obstojne, prav tako so slabše obstojne temnejše barve. S plastičnimi materiali pa se želimo obnavljanja barve izogniti, zato bomo z izbiro boljših plastičnih materialov za ograje dobili enako barvno obstojnost kot pri ostalih fasadnih elementih (fasadna barva, barva oken in vrat), kar pa je tudi osnovni razlog, da se odločimo za plastično ograjo. Torej za optimalno izbiro materiala in barve ograje je ključno usklajevanje z ostalimi vgrajenimi fasadnimi elementi na konkretnem objektu po oblikovni in kvalitetni ravni. Podobno kot pri inoksu je tudi pri PVC-ju ponudba različne kakovosti materiala. Kakovosten PVC material vsebuje dodatke na povečanje žilavosti materiala in na odpornost UV žarkov. Če ograja ne bo odporna na UV sevanje, bo pričela čez čas bledeti in rumeneti. Zato je pomemben podatek garancija na obstojnost barve. Nekateri proizvajalci jo imajo tudi do 20 let, kar je odvisno od vrste plastičnega materiala in barve ograjnih elementov. Odvisno od kvalitete PVC materiala se cena takšne ograje razhaja tudi v 3-kratnem količniku. PVC z dodatki (okenski profili), oblikovane ograjne letve iz plastičnega materiala ASA, akrilno steklo in plastični material z dodatki lesa so med boljšimi materiali. Najcenejši material je penjeni PVC. Na prvi pogled se kakovostnejši PVC profili razlikujejo od manj kvalitetnih že po bolj gladki površini. Na gladki površini se bo težje nabirala umazanija, na njej ne bo nastajala plesen, niti se ne bo izločala kreda v obliki belega prahu.
WPC ograja
Za različne vrste zunanjih ograj in tudi oblog kot na primer za terase in fasade so primerni WPC (brez – polni) profili. To so lesni kompoziti, ki so izdelani iz lesa, kateri je v kompozitu v večjem deležu (cca 60%) in iz polietilena v manjšem deležu (cca 30%) ter aditivov (cca 10%). Za les se pogosto uporablja bambus. Sam les zagotavlja lesnemu kompozitu trdoto, togost in moč, polimer pa je namenjen kot vezivo. WPC profili postajajo vse bolj priljubljeni zaradi svojih številnih pozitivnih lastnostih. Le-ti se vse bolj uveljavljajo na trgu gradbeniških materialov z rastjo 18% letne proizvodnje. WPC profili imajo enak videz in način uporabe kot les. Vendar v nasprotju z lesom se ne zvijajo, ne cepijo, ne gnijejo, ne napadajo jih škodljivci, odporni so na rast in razvoj gliv, lišajev ter mahov (očisti se jih z vodo), profili so homogeni ter »predvidljivi« materiali, saj so jim odvzete notranje silnice, ki so sicer prisotne v lesu. V primerjavi z lesom jih ni potrebno barvati, saj lesena moka impregnira že v fazi izdelave s polietilenom, kar omogoča WPC profilom, da minimalno absorbirajo vodo (WPC profili do 2%, leseni profili do 20%). S tem se zelo dobro obnesejo v vlažnih pogojih kot je na čolnih, terasah in bazenih. Ker absorbirajo zelo malo vode, zagotavljajo dobro odpornost proti zmrzovanju. Zaradi vseh teh številnih odlik, je njihova življenjska doba preko 35 let. WPC deske enostavno čistimo le z vodo, lahko tudi s pritiskom do 60 barov. V ponudbi so v različnih barvah in z različnimi strukturami površin, tako da omogočajo različne možnosti načrtovanja. WPC kompoziti so okolju prijazni materiali saj jih je možno v celoti reciklirati. Tako kot les je tudi WPC profile potrebno skladiščiti v suhem in zračnem prostoru. WPC ograjni profili so sicer masivni ograjni sistemi, kar pomeni, da zastirajo pogled. So dobra vetrna ovira. Kljub visoki kvaliteti, ki naj bi jo imeli WPC profili, pa naj bomo vseeno previdni pri izbiri. Pri lesnem kompozitu je zlasti pomembno kolikšen je delež lesa in polietilena ter kakšna vrsta lesa in vrsta plastike je uporabljena. WPC s HDPE plastiko je na primer bistveno boljše kvalitete kot PVC. Sicer pa nam bo dober dokaz lahko že dolžina garancije, ki jo zagotavlja proizvajalec. WPC profili se montirajo enako kot lesene letve in tudi obdelujejo se ravno tako na lesnoobdelovalnih strojih. Zaradi raztezanja materiala mora med WPC letvami vedno biti razmak. Pri montaži je bistvena razlika med leseno in WPC ograjo pri postavitvi stebrov. Ker je WPC material težji kot les, potrebuje več opore, sicer se deske lahko zvijajo.
Kovana ograja
Že od nekdaj kovane ograje krasijo slovenske hiše, naj si bo to na stopnišču, balkonu, terasi ali dvorišču. Ni redko, da se takšno ograjo ob rušenju dotrajanega objekta z manjšimi popravki prestavi na novo hišo. Pred industrijsko revolucijo je kovana ograja stala celo premoženje in le redki so si lahko privoščili tako razkošje. Železo je bilo zaradi načina pridelave prava dragocenost, pa tudi sama izdelava ograje je bila zaradi obdelave in dimenzioniranja materiala časovno precej zamudna. Danes je drugače, železo je relativno poceni, na trgu ga je možno kupiti v vseh možnih dimenzijah. S povečanim povpraševanjem se na trgu pojavlja veliko ponaredkov, med katerimi nekateri precej dobro posnemajo prave kovane elemente, pri drugih pa lahko že skoraj vsaki laični opazovalec vidi, da so elementi industrijsko hladno krivljeni ali so celo odlitki. Industrijski elementi, ki so imitacija kovanih okraskov, so na trgu dostopni po ugodnih cenah. Njih se z varjenjem skombinira z jeklenimi palicami in takšna »kovana« ograja je na hiter in ugoden postopek že narejena. Vendar vedimo, da si takšen ponaredek nikakor ne zasluži naziva »kovana ograja«, saj s tem praktično nima nič skupnega. Edino to, da poskuša čim bolj posnemati videz prave kovane ograje. Le na takšni ograji so kovani elementi med seboj kovičeni in speti z vezicami. Značilnost te ograje je, da se jo izdela po zahtevah in merah kupcev, zato bi lahko rekli, da je toliko različnih opcij kolikor je okusov. Torej je vsaka ograja unikat za sebe. To pa je pri katerikoli sedanji zunanji ali notranji opremi doma že velika redkost. Če smo pristaš unikatnih izdelkov, je kovana ograja za nas verjetno najboljša izbira. Laični investitorji velikokrat pomešajo pojma »jeklena ograja« in »kovana ograja«, saj mislijo, da je to eno in isto. Vendar to ni res. Kovana ograja je le tista ograja, ki je tudi dejansko izdelana iz kovanih elementov. S pravo kovano ograjo tudi nimamo praktično nobenega vzdrževanja in je tako rekoč večna. Ob tem moramo seveda vedeti, da je prava kovana ograja ena dražjih opcij, medtem ko je ponaredek neprimerljivo cenejši. Vendar kljub temu je z večjo konkurenčnostjo ponudnikov kakovostna kovana ograja cenovno dostopna večini hišnih gospodinjstev. Če se že odločimo za pravo kovano ograjo, naj isto visok nivo kvalitete upoštevamo tudi pri njeni površinski zaščiti. Zato je priporočljivo, da je ta vroče pocinkana. Če je proti rji zaščitena z vročim nanosom cinka, je takšna ograja obstojna 50 in več let. Po želji lahko ograjo še dodatno pobarvamo v želeni barvni odtenek ali patiniramo, s katerim dosežemo še bolj izrazit rustikalen videz. Priporočljivo je, da pocinkano kovano ograjo montiramo brez rezanja, brušenja in vrtanja, saj bi sicer izgubila svoj osnovni namen v popolni odpornosti na rjo. Pripravljene kovane elemente pritrdimo le s pomočjo nerjavečih vijakov.
Panelna vrtna ograja
Takšna ograja je postala v zadnjih letih pravi hit za ograjevanje dvorišč ali vrtov. Odlikuje jo kar lepo število pozitivnih lastnosti kot je preprosta montaža, visoka odpornost proti poškodbam, ni potrebno vzdrževanja in lepši videz (trodimenzionalna oblika) v primerjavi s pleteno ograjo. Sicer je na prvi pogled panelna ograja precej dražja od pletene ali varjene mreže, vendar se po postavitvi in upoštevanju vseh dodatnih delov niti ne razlikuje tako bistveno kot smo si še prej morda mislili. Izdelana je iz trdnih jeklenih vroče pocinkanih palic s premerom 5 mm. Kvalitetni tipi ograj imajo garancijo na rjavenje 10 let. Poleg dodatne plastifikacije je za življenjsko dobo ograje pomemben zadosten nanos vročega cinka (minimalno 80 g/m2). Ograjni paneli so plastificirani z elektrostatičnim nanosom barve in zapečeni na 200 stopinj Celzija. Standardna barva panelne ograje je zelena, po želji investitorja pa je lahko v katerikoli barvi po RAL lestvici. Glede na višino imajo paneli po celotni dolžini vtisnjeno ojačitev v obliki črke V, ki povečuje trdnost in stabilnost panela. Tako imajo paneli višine 600 mm, 1000 mm in 1200 mm 2 ojačitvi; 1500 mm in 1700 mm 3 ojačitve in 2000 mm ter 2400 mm 4 ojačitve. Dolžina panelov je standardna, ki je 2,5 metra. Zaradi pomanjkanja prostega časa se vse več investitorjev odloča za celovit nakup, kar pomeni nakup ograje z montažo. Tudi zaradi tega je večina sedanjih vrtnih ograj postavljena strokovno, medtem ko so bile v preteklosti te vgrajene površno, kar je kazilo bližnjo okolico. Kljub sicer enostavni montaži moramo predvsem pri panelni ograji paziti na natančne razdalje med posameznimi stebrički, ki ne dopuščajo nobenega odstopanja. Le na ta način bomo hitro in enostavno pritrdili posamezne panele na stebričke.
Pletena vrtna ograja
Ograja s pleteno kovinsko mrežo je bila še ne tako dolgo nazaj manjvredna in cenena. Sedaj je s ponudbo novih sistemov in materialov postala zopet bolj aktualna. Nekdanjo ograjo, ki je bila zaščitena le z vročim cinkom, je v veliki meri nadomestila plastificirana pletena ograja. Značilnost ograje je diamantna oblika okenc, ki imajo običajno dimenzije 50 x 50 mm, debelina žice pa je 2 mm. Pletena ograja je predvsem ekonomična rešitev, ki se dobro združi z okoljem. Ograja je primerna za razgibane terene. Pri njeni montaži je poleg stebrnih podpornikov potrebna še nosilna žica, napenjalci in žica za vezanje. Pri elektrovarjeni mrežni ograji ne potrebujemo napenjalne žice. PVC premaz in elektro varjena okenca z značilnimi horizontalnimi žicami podajo ograji lep videz, dobro zaščito in robustnost. Višina vrtne ali dvoriščne ograje je eden izmed pomembnih kriterijev za dovolj lepo oblikovanje našega zunanjega prostora. Takšna ograja naj praviloma ne bi bila višja od dveh metrov. Višje ograje so primerne le v trgovskih in industrijskih zavarovanih objektih, ne pa ob hišah v stanovanjski soseski. Če se želimo z ograjo zavarovati pred sosedovimi pogledi, je priporočljiva višina od 1,8 do 2 metra. Za ograjevanje dvorišča ali vrta je najbolj pogosta višina ograj od 1 metra do 1,5 metra. Približno 1,5 metra pa je nekako najbolj idealna višina ograje, s katero dosežemo, da njena višina ne moti okolice, hkrati pa nudi še zadostno zaščito. Odveč ni tudi upoštevanje višin drugih sosednih ograj, s katerim dosežemo ravno tako maksimalno skladnost s prostorom.
Kamnita ograja
Različni sistemi prefabriciranih kamnitih ograj so v zadnjih letih postali pri nas zelo aktualni načini ograjevanja hišnega dvorišča ali vrta. Takšni sistemi so dokaj ekonomične rešitve, ki izražajo izrazit moderen videz. V ponudbi so v različnih izvedbah v obliki košar, panelov, ozkih ograj, vrtnih rešitvah, ipd. Z njimi je mogoče po principu sestavljanja in skladanja na iznajdljiv način zgraditi stabilne stene iz naravnega kamna. V primerjavi z ostalimi vrstami ograj je njihova prednost predvsem v odličnem zmanjševanju hrupa iz okolice. Kamnita košara je polnjena z naravnim kamnom različnih dimenzij in je kot takšna primerna predvsem za izdelavo škarpe. Učinkovita rešitev je tudi za protiplazno gradnjo, za utrjevanje brežin ter nasipov, itd. Ogrodje košare je izdelano iz varjene mreže, med seboj povezane v spirale, vrinjene vzdolž robov in z vpenjalnimi obroči. Vroče pocinkano ogrodje zagotavlja odpornost na korozijo in dolgo življenjsko dobo. Ker ima košara masivno obliko, katera je napolnjena s težkim kamenjem, je takšna ograja sama po sebi zelo stabilna. Sistem ograje s kamnitimi paneli je tanjša oblika ograje kot košara. S tem zagotavlja njen še bolj moderen in eleganten videz. Še zlasti, če se njo kombinira z lesenim ali jeklenim delom ograje. Za dolgotrajno življenjsko dobo ograje je pomembno, da so paneli oziroma žica in stebrički dovolj zaščiteni s postopkom vročega cinkanja oziroma, da imajo dovolj debel nanos toplotnega cinkanega sloja. Po želji investitorja je lahko cinkova prevleka še dodatno zaščitena s površinskim premazom ali prašno barvo po RAL lestvici, kar doprinese zaželen estetski videz ograje. Mrežni sistem kamnite ograje omogoča njeno poljubno obliko. S tem je kot takšen primeren za različne rešitve na vrtu kot je na primer v obliki vrtnega korita za okrasno grmičevje ali rože, vrtne klopi in mize, nizke vrtne pregrade, stene vrtnega objekta, ipd. Takšna vrtna rešitev je predvsem sodobnega videza, ki se zelo dobro vklopi z moderno arhitekturo stavbe, poleg tega je mrežni ograjni sistem zelo vzdržljiv, s katerim ni potrebnega vzdrževanja, je enostaven za namestitev in ima ugodno ceno.
pripravil: M.A.
