Izkoristimo sončno energijo
Sonce je bil in bo tudi v naprej neizčrpen vir obnovljive energije. Z njegovim čistim in donosnim virom nam ob sedanji fotovoltaični tehnologiji lahko v večinskem deležu nadomesti električno energijo iz omrežja. Vsi sedanji izračuni nam hitro prikažejo, da se investicija v lastno sočno elektrarno splača. Zakaj ne bi torej tudi mi izkoriščali brezplačno energijo sonca?
Zalog nafte kot neobnovljivega fosilnega energetskega vira je vsak dan manj in posledično lahko pričakujemo, da bo vse dražja. Prehod s fosilnih na obnovljive vire energije zahtevajo tudi zaveze večine držav sveta zaradi vedno večjih podnebnih sprememb, saj se z rabo fosilnih goriv v ozračje spuščajo toplogredni plini, ki škodujejo našemu okolju. Zaveza Evropske Unije je do konca leta 2050 postati ogljično nevtralna. Zato je edina pot za dosego tega cilja uporaba obnovljivih virov energije. Prehod s fosilnih na obnovljive vire energije se spodbuja tako na ravni EU kot tudi na ravni posamezne države članice. Pri nas se uporaba obnovljivih virov spodbuja s subvencioniranjem s strani Eko sklada (možno pridobiti nepovratne subvencije ali ugodne kredite za različne ukrepe), Ministrstva za infrastrukturo (kohezijska sredstva) in Agencije za energijo (podporna shema). Razpisi na Eko skladu so odprti do porabe sredstev (potrebno spremljanje, saj se večkrat spremenijo ali pa se odpre kakšen nov poziv), na ostalih dveh ustanovah pa so razpisi enkrat do dvakrat letno, v krajšem časovnem obdobju. Višine subvencij in ostali pogoji za pridobitev sredstev so predpisane v objavljenih javnih pozivih. Danes so med najzanimivejšimi projekti gradnje malih sončnih elektrarn, fotonapetostnih naprav za samooskrbo (v nadaljevanju FN naprava za samooskrbo), ki so namenjene za gospodinjstva in male poslovne odjemnike. Prav tako na naš trg prihajajo tudi večji industrijski sistemi, ki pa so še vedno namenjeni zagotavljanju električne energije za delovne procese v času sončne proizvodnje in ne v prvi vrsti za prodajo energije na trgu, se pa viški vseeno prodajo dobavitelju energije, s katerim se sklene odkupna pogodba. Z začetkom letošnjega leta so z javnim pozivom Eko sklada 104SUB-SO22 na voljo nepovratne subvencije za investicije v samooskrbne sončne elektrarne. Subvencije so tokrat prvič dodeljene tudi za sončne elektrarne z baterijskimi hranilniki električne energije. Višina subvencije za sončno elektrarno skupaj s hranilnikom znaša 500 eur za 1 kW inštalirane nazivne električne moči. Brez baterijskega hranilnika pa znaša subvencija 50 eur za 1 kW inštalirane nazivne električne moči. S predpostavko, da pri obeh vrstah subvencij ne presega višina finančne spodbude več kot 25% upravičenih stroškov naložbe. Poleg subvencij Eko sklada za vgradnje sistemov in okolju prijazne naložbe, le-ta nudi tudi posebej ugodno kreditiranje z obrestno mero trimesečni EURIBOR +1,3% z odplačilno dobo največ 10 let. Kreditiranje ne izključuje subvencije in s tem si lahko še dodatno znižamo stroške naložb v izrabo obnovljivih virov.
Fotovoltaična tehnologija prihodnosti
Zaradi izrednega napredka fotovoltaične tehnologije v zadnjih letih, je učinkovitost sedanjih takšnih naprav občutno višja v primerjavi z nekdanjimi izpred leti nazaj. Vsekakor so solarni sistemi za pridobivanje električne energije ena izmed tehnologij z največjim tehnološkim in komercialnim potencialom, zato kar lahko zatrdimo, da prihodnost nedvomno pripada njim. Po napovedih naj bi bili tudi v naslednjih letih še vedno priča visokemu porastu takšne tehnologije. Svetovni porast tovrstnih solarnih naprav je v zadnjih letih v povprečju kar za 50% letno. Fotovoltaični sistem, ki je bolj poznan pod nazivom sončna elektrarna, je na kratko obrazloženo sistem, ki pretvarja sončno energijo v električno. S posebnimi fotovoltaičnimi paneli, ki proizvajajo enosmerni električni tok, se sončno sevanje pretvori v električno energijo. Predvsem zadnje sodobnejše fotovoltaične tehnologije omogočajo učinkovito direktno pretvorbo sončne energije v električno. To omogočajo silicijeve polprevodniške spojine, ki so najbolj uporabljene vrste sončnih celic, saj pokrivajo cca 90% celotnega trga. Zaradi izredno velikega porasta povpraševanja po siliciju na svetovnem trgu, imajo silicijeve sončne celice dokaj visoko ceno, kar za enkrat nekoliko ovira še večjo uporabo fotovoltaičnih sistemov kot je že sicer.
Uredba o samooskrbi električne energije
Iz začetka leta 2016 uporabljena Uredba o samooskrbi električne energije iz obnovljivih virov hišnim gospodinjstvom in zasebnikom omogoča, da lahko z domačo sončno elektrarno pridelujejo lasten vir električne energije, javno distribucijsko omrežje pa zagotovi shranjevanje viškov proizvedene električne energije za čas, ko domača sončna elektrarna ne more zagotoviti samooskrbe z električno energijo. Drugače povedano to pomeni, da domača sončna elektrarna v času visoke osončenosti proizvede več energije kot jo gospodinjstvo porabi in viške energije oddaja v javno omrežje. V času nizke osončenosti, ko elektrarna ne more proizvajati dovolj električne energije kot jo porabi njeno hišno gospodinjstvo, pa prejema nazaj shranjeno energijo iz omrežja. Distribucijsko elektro omrežje ima pri tem torej vlogo hranilnika viška proizvedene električne energije. S to uredbo naj bi bilo lastniku domače sončne elektrarne omogočeno, da ima maksimalno znižane stroške za porabo lastne električne energije. Način obračuna pridobljene oziroma porabljene električne energije v primeru lastne samooskrbne sončne elektrarne torej temelji na letnem obračunskem obdobju in možnosti oddaje trenutnih viškov proizvedene električne energije v javno omrežje po načelu »kWh za kWh«. Ta princip se s tujko imenuje »Net-metering«, saj se po drugih evropskih državah in ZDA uporablja že dolgo let. Gre dejansko za neto merjenje oziroma neto obračun v obračunskem obdobju od 1.1. do 31.12. v tekočem letu. Merilni števec skozi celo leto beleži, koliko električne energije je bilo oddane v omrežje in koliko se jo je prevzelo iz omrežja. Ob zaključku leta se to sešteje in plača samo strošek razlike v odčitku energije: če smo porabili preko leta več energije kot smo je proizvedli, plačamo samo za ta manko. Tudi prispevke, ki so obračunani na električno energijo, plačamo samo za ta dokupljeni del. Če pa smo proizvedli več kot smo porabili, se viški predajo našemu trgovcu z električno energijo. Še vedno pa je nam potrebno mesečno plačevati strošek za obračunsko moč odjemnega mesta in prispevek za SPTE in OVE. Da je ta princip neto merjenja čim bolj poenostavljen, je tudi uvedena enotna tarifa za odjemalca s sončno elektrarno. S prenovljeno Uredbo o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 17/19) je največja dovoljena nazivna moč samooskrbne sončne elektrarne lahko največ 0,8-kratnik priključne moči odjema merilnega mesta, na katerega notranjo inštalacijo je ta elektrarna priključena.
Spremenjena nova uredba
Ker koncept netiranja po slovenskem energetskem zakonu ni skladen z evropsko direktivo o trgu z električno energijo, je pri nas sedaj uveljavljena nova uredba o samooskrbi z električno energijo iz OVE, ki prinaša nov obračun omrežnine in dajatev ter postopno ukinja koncept netiranja (neto obračunavanja). Bistvena sprememba je spremenjen način zaračunavanja omrežnine in spremembe pri pridobivanju soglasja za priključitev elektrarne. Po prejšnji uredbi lastnik samooskrbne sončne elektrarne ni plačeval omrežnine, s tem, da je plačal le za tisti del prejete električne energije, ki je bil večji od v omrežje oddane energije, katero je v enem letu proizvedla sončna elektrarna. Z novo zakonodajo pa bo moral plačevati omrežnino na vso prevzeto električno energijo iz omrežja. Drugače bolj preprosto povedano: ukinja se tako imenovani »Net-metering« in se uvaja plačilo omrežnine za vso električno energijo iz omrežja in ne le za razliko med oddano in prejeto energijo. Ob tem je potrebno poudariti, da je z novo zakonodajo omogočeno, da v dosedanjem sistemu prej omenjenega Net-meteringa ostanejo vse že prej priključene samooskrbne sončne elektrarne in tudi vse tiste, ki bodo v omrežje priključene najpozneje do konca letošnjega leta. Torej, če razmišljamo o izgradnji samooskrbne sončne elektrarne na naši strehi po pogojih prejšnje uredbe o samooskrbi, ki temelji na principu »net meteringa«, imamo še čas za realizacijo projekta do 31. decembra 2023. Z novo uredbo ostaja osnovni koncept samooskrbe z električno energijo nespremenjen, oziroma je še nekoliko nadgrajen, saj lastniku sončne elektrarne na primer omogoča oprostitve plačil določenih prispevkov, omogoča jim pridobitev potrdil o izvoru in podpor za proizvodnjo električne energije iz OVE. Nova uredba nadalje omogoča vstop v sistem samooskrbe vsem končnim odjemalcem, ki so priključeni na distribucijsko omrežje, kar do sedaj ni bilo mogoče, saj je bil omejen le na gospodinjske in male poslovne odjemalce. Poleg tega se investitorjem v sončne elektrarne po novem omogoča tudi naložbeno pomoč v obliki nepovratnih sredstev. Ugodnosti za končne odjemalce s samooskrbo naj bi prinesli tudi novi predpisi Agencije za energijo, ki urejajo omrežnino, kar bo bistvenega pomena, saj bo potrebno tudi po sistemu samooskrbe glede na zakon zagotoviti dovolj spodbud, da bi se v čim večji meri spodbudilo investiranje v samooskrbne sončne elektrarne. Z novo uredbo so tudi spremembe pri pridobivanju soglasja za priključitev samooskrbne sončne elektrarne v distribucijsko omrežje. Za samooskrbno elektrarno, katere priključna moč ne presega 50 kW, nova uredba omogoča njeno priključitev po poenostavljenem postopku.
Izbira opreme in potek izvedbe
FN naprava za samooskrbo je sestavljena iz fotonapetostnih modulov, optimizatorjev moči, podkonstrukcije, povezovalnih kablov enosmernega toka, razsmernika in priključnega kabla na interno inštalacijo objekta. Elektrodistribucijsko podjetje pa skladno z izdanim soglasjem za priključitev zahteva namestitev drugih elementov v priključno merilno omarico, predvsem je pomemben dvosmerni napredni števec, ki tudi vsebuje funkcijo limitatorja. Trenutno veljavna zakonodaja in tehnični pogoji, ki so predpisani za priključevanje FN naprav za samooskrbo, zahtevajo visoke standarde predvsem kar se tiče zagotavljanja varnosti teh naprav. Osnovni pogoj je izklop FN naprave za samooskrbo v primeru izpada javnega omrežja ali v primeru nihanj napetosti ali frekvence omrežja izven predpisanih standardiziranih meja. Nadalje je zahtevano zagotavljanje varne male napetosti v stanju izklopa FN naprave za samooskrbo. Navedene varnostne zahteve omogočajo lažje vzdrževanje FN naprav, varna mala napetost po izklopu FN naprave pa omogoča tudi varno gašenje stavbe v primeru požara. Vsaka stavba s FN napravo za samooskrbo naj bi ob vhodnih vratih na vidnem mestu imela nameščeno tudi tablico z informacijo, da se na tem objektu nahaja FN naprava za samooskrbo. Fotonapetostni modul v času svetlobnega obsevanja proizvaja enosmerni električni tok, le-ta se preko optimizatorjev moči in DC vodnikov poveže z razsmernikom, ki enosmerno električni tok pretvori v izmeničnega. Kot investitor lahko na trgu izbiramo med široko paleto fotonapetostnih modulov različnih cenovnih razredov. Ker je fotonapetostni modul generator FN naprave za samooskrbo, ni priporočljivo izbrati najcenejših, saj nizka cena pomeni tudi slabšo kvaliteto (tako kot pri ostalih proizvodih). Vsekakor se je potrebno izogibati neznanim kitajskim proizvajalcem, ki lahko že jutri izginejo s tržišča, mi pa smo posledično prikrajšani z uveljavljanjem obljubljene garancije. Priznani proizvajalci dajejo na svoje izdelke že 25 letno splošno garancijo, kakor tudi 25 letno garancijo na izplen modula. Kot nosilna konstrukcija za namestitev solarnih modulov so posebej v ta namen izdelani certificirani montažni elementi. Na trgu so v ponudbi različne vrste teh elementov, glede na tip kritine in naklon strehe objekta. Pri vgradnji je našega izvajalca smiselno povprašati tudi kako je z nadaljnjo veljavnostjo garancije za našo kritino, kako je s certifikati krovcev, ki bodo izvajali dela, ipd. Prav tako je potrebno upoštevati, da je podkonstrukcija pravilno dimenzionirana za našo lokacijo glede na dodatno obtežbo snega in obremenitev vetra. Naslednji vitalni sklop so razsmernik in optimizatorji moči. Razsmernik je naprava, ki enosmerni električni tok proizveden v fotonapetostnem modulu spremeni v izmeničnega in sinhronizira z napetostjo in frekvenco distribucijskega omrežja. Optimizatorji moči, lahko jim rečemo tudi elektronika na ravni modula, so DC/DC pretvorniki, ki optimizirajo delovanje posameznega ali povezan par modulov ter omogočajo neodvisno delovanje od drugega optimizatorja moči, čeprav sta vezana v isto tokovno zanko. Na ta način je omogočena vezava modulov tudi na različnih ravninah, z različno orientacijo, lahko celo z različno močjo in različnih dobaviteljev. Optimizator moči omogoča tudi nadzor nad vsakim modulom (oziroma parom modulov), kar bistveno olajša odkrivanje napak v delovanju. Predvsem pa je optimizator moči pomemben z varnostnega vidika, saj je element, ki zagotavlja predpisano varno malo napetost v času izklopa FN naprave za samooskrbo. Optimizator moči zaznava tudi pregrevanje in detektira morebitne obloke, kar še poveča požarno varnost FN naprave za samooskrbo. Pomembna oprema v sistemu so tudi pravilno dimenzionirani vodniki pravih izolacij, odporni na UV žarke, odklopniki ki varujejo vodnike in prenapetostne zaščite, ki varujejo sistemi pred udari visokih napetosti tako iz AC omrežja kot visokih napetosti posledica indukcije v primeru udara strel v bližnje objekte. Vse garancije posameznih elementov so prenesene od proizvajalca opreme, naš izbrani izvajalec pa nam nudi garancijo na kakovost vgradnje posameznih komponent in izvedbo celotnega sistema. Sistem mora biti vgrajen skladno z veljavno zakonodajo. Bistvenega pomena pri vgradnji je kvalitetno opravljeno delo na naši strehi. Za dobro izkoriščenost fotovoltaičnega sistema je pomembno, da imajo razsmerniki visoko učinkovitost. Manjše stroške lahko dosežemo samo z natančnim preračunom in načrtovanjem. Potrebno je vedeti, da so posamezni deli sistema (moduli, inverterji, ogrodje,…) običajno oblikovani tako, da sovpadajo med seboj samo elementi enega proizvajalca. Da bi dosegli navidezno nižjo ceno ponudbe, nekateri izvajalci v ponudbi ne prikažejo tudi posrednih stroškov. Nekateri tako ponujajo le tipiziran projekt, s ceno preračunano na kW energije, drugi zajamejo vse stroške, vključno z zagonom sončne elektrarne. Med ponudbama lahko nastane velika razlika, ki je posledica neupoštevanja prevozov, različne učinkovitosti ali načina povezave v sistem. Prav tako je smiselno, da izberemo takšno ponudbo, ki vključuje tudi pripravo in vodenje postopka za pridobitev dokumentacije. Zaradi tega je pameten dogovor izgradnje sončne elektrarne »na ključ«. To pomeni, da izvajalec prevzame celoten postopek izgradnje sistema. Torej od pridobitve potrebnih soglasij, do izgradnje elektrarne. Najprej z izvajalcem na terenu preverimo lokacijo, izmerimo uporabno površino strehe in preverimo električno inštalacijo objekta. Na podlagi tega se bomo dogovorili o optimalno učinkovitem sistemu postavitve. Zatem izvajalec izdela ponudbo, v kateri naj bodo zajeti vsi izračuni stroškov z donosnostjo naložbe. Po sklenitvi pogodbe izvajalec prične s pridobivanjem ustreznih soglasij in dokumentov pri pristojnem elektrodistribucijskem podjetju. Za postavitev FN naprave za samooskrbo skladno z Uredbo o samooskrbi ni potrebno pridobivanje gradbenega dovoljenja, saj gre za vzdrževanje objekta. FN naprava za samooskrbo mora biti nameščena na legalno zgrajeni stavbi. Lahko je nameščena tudi na pomožnem, enostavnem ali nezahtevnem objektu, ki se nahaja ob stavbi in je zgrajen v skladu z veljavnimi predpisi s področja graditve objektov. Pred začetkom izvajanja investicije je potrebno pri elektro distribucijskemu operaterju pridobiti t.i. soglasje za priključitev stanovanjskega objekta s FN napravo za samooskrbo. Postopek pridobivanja soglasja praviloma traja do 30 dni, lahko pa tudi več. Na podlagi pridobljenega soglasja za priključitev, elektrodistribucijsko podjetje po prejeti vlogi pripravi pogodbe za priključitev. S trgovcem električne energije pa je potrebno skleniti pogodbo o dobavi električne energije in samooskrbi. Za razliko od dolgotrajnega administrativnega postopka pridobivanja vseh potrebnih soglasij, je naša FN naprava za samooskrbo lahko montirana na streho v parih dneh, kar je odvisno od velikosti FN naprave in zahtevnosti del. Po montaži se opravi še obvezen pregled in meritve instalacij objekta, ki se nanašajo na FN napravo za samooskrbo. Na koncu postopka elektrodistribucijsko podjetje izvede pregled opravljenih del skladno z izdanim soglasjem za priključitev in priključi, na omrežje. Od izvajalca zahtevajmo, da nam dostavi dokumente, ki jih je pridobil v času vodenja postopka, prav tako zahtevajmo navodila za uporabo in vzdrževanje v slovenskem jeziku, vse tehnične listine vgrajene opreme, garancijske izjave za vgrajeno opremo in pridobljena tehnična poročila. Zelo pomembno je tudi, da nam izvajalec predstavi delovanje FN naprave, na kaj moramo biti pozorni in kako ukrepati v primeru izrednih dogodkov.
Samostojen fotovoltaični sistem
Električno energijo iz fotovoltaičnih sistemov se lahko koristi na dva oziroma tri različne načine. Prvi način je že omenjeni večji sistem oziroma omrežna sončna elektrarna, ki zagotavlja shranjevanje viškov proizvedene električne energije za čas, ko domača sončna elektrarna pridela premalo električne energije. Drugi način je samostojen ali otočni fotovoltaičen sistem, ki je neodvisen od električnega omrežja. Ta je namenjen za oddaljene vikende, planinske koče in ostale stavbe, ki nimajo možnosti priklopa na električno omrežje. Fotonapetostni PV modul, regulator, akumulator in razsmernik sestavljajo omenjeni sistem. PV modul pretvarja sončno energijo v enosmerni električni tok. Akumulator je namenjen za shranjevanje viška električne energije. Ta oddaja elektriko, ko PV modul ne more sprejemati sončno energijo. Oskrba objekta z električno energije je možna z enosmerno napetostjo oziroma neposredno iz akumulatorja. Druga možnost je preko razsmernika, kateri pretvori enosmerni tok v izmeničnega. V primerjavi z omrežno sončno elektrarno je investicija takšnega manjšega samostojnega fotovoltaičnega sistema seveda neprimerno manjša. Primerna sončna lega objekta, število uporabnikov, moč in pogostost uporabe bistveno vplivajo na višino investicije. Tretji način je hibridni sistem, ki je v bistvu kombinacija prejšnjih dveh. Dejansko gre tukaj za pravo samooskrbo, saj je poleg fotonapetostnih modulov in inverterja, v sistem vključen tudi energijski zalogovnik. Energijski zalogovnik ni nič drugega kot zadostna količina baterij, ki shranjujejo višek pridelane sončne energije in jo v večernih in nočnih urah oddajajo. Na ta način se dejansko poraba omrežne elektrike zmanjša na nič. Seveda je še vedno možno določen del presežka proizvedene električne energije oddati v javno omrežje in izkoristiti možnost poravnave po prvem principu. Velikost energetskega zalogovnika je odvisna od dejanske porabe v nočnih urah, se pa le ta enostavno povečuje z dodajanjem baterij. Energijski zalogovnik je še posebej primeren tam, kjer so izpadi javnega omrežja pogosti in v zimskem času, saj se shranjena energija ob večdnevnem slabem vremenu pridoma uporabi za delovanje ogrevalnih sistemov. Za energijske zalogovnike so smotrno primerne ciklične baterije tehnologije VRLA/AGM, Gel ali OPZS. Ciklične baterije prenesejo več tisoč praznjenj in polnjenj. Seveda je število ciklov odvisno od globine praznjenja, kar posledično vpliva tudi na njihovo življenjsko dobo. Hibridni inverterji so nastavljivi in popolnoma avtomatski. Z enostavnimi nastavitvami oziroma programskimi vmesniki lahko natančno določimo zaporedje koriščenja, oddajo in prevzemanje električne energije. Običajno je prioriteta na sončni energiji, ko le-te ni dovolj, da se avtomatsko priklopi na energetski zalogovnik. Ko se zalogovnik izprazni, sistem avtomatsko preklopi na javno omrežje in obratno.
Vzdrževanje sončne elektrarne
Glavni razlogi za investicijo v lastno sončno elektrarno je torej predvsem brezplačna izraba neomejene energije sonca, njena življenjska doba je več kot 30 let, pri njenem obratovanju ni izpustov škodljivih emisij, njeno delovanje je brezšumno, obratovalni stroški so minimalni, ravno tako tudi njeno vzdrževanje. To pa ne pomeni, da s pričetkom njenega obratovanja lahko pozabimo na njeno vzdrževanje. Na učinkovitost in življenjsko dobo sončne elektrarne pomembno vpliva pravilno in strokovno vzdrževanje, ki pa je kot se je že omenilo, v minimalnem obsegu. Z opustitvijo nadzora in vzdrževanja elektrarne se lahko zmanjša njen izplen celo do 30%. Obseg vzdrževanja elektrarne je odvisen od njene lokacije, podnebja in vrste vgrajenega sistema. Z vetrom ali s pomočjo ptic na panelih marsikdaj pristanejo različni tujki. Na solarnih modulih zastanejo tudi večje dimniške saje, ki jih niti močnejši naliv ne odstrani. Zaradi različnih vzrokov se na modulih lahko nabere tudi pesek, kamenje in različni odpadni umetni materiali. Vsi ti predmeti zasenčijo točke panelov. Ker se na solarnih panelih nabira prah, listi, ptičji iztrebki, ipd, jih moramo redno čistiti. Odvisno od vplivov okolice je njih potrebno očistiti vsaj na vsake tri leta, lahko pa jih je potrebno tudi na vsako leto. Če je sončna elektrarna v območju industrijskih in kmetijskih objektov z onesnaženim zrakom ali celo v bližini makadamske ceste, kamnoloma in drugih virov s povečanimi količinami prahu, je potrebno pogostejše čiščenje panelov. Pomembno je, da solarne panele čistimo brez uporabe agresivnih čistil in pripomočkov z grobimi čistilnimi površinami, kot so na primer žičnate čistilne krpice, saj bi le-ti lahko poškodovali steklo na panelih. Priporočljiva niso tudi agresivna sredstva za čiščenje okenskih stekel, saj močne kemikalije lahko poškodujejo steklene panele, poleg tega pa so škodljive še za okolico. Za čiščenje naj uporabljamo le mehke krpe in biorazgradljiva mila. Kljub temu, da so sedanji solarni paneli odporni na ekstremne vremenske pogoje z nevihtami in pogojno tudi na točo, naj za njihovo čiščenje ne uporabljamo visokotlačnega čistilnika. Določeni čistilniki z visokim tlakom vode lahko stekleno površino panela tudi razbijejo. Lahko pa se zaradi visokega tlaka na robovih panelov nabira voda, kar ravno tako poškoduje panele. Priporočljivo je, da pri čiščenju ne hodimo po površini sončnih panelov, saj se steklene površine lahko zlomijo pod našo težu. Kljub temu, da so nekatere trpežnejše izvedbe sončnih kolektorjev odporne na težo odrasle osebe, se naj izogibamo hoji po njih. Polomljenih panelov naj ne čistimo, ker lahko povzročijo električni udar. Vseskozi naj pazimo, da rastoča okoliška drevesa ob solarnih panelih ne pričnejo njih prekrivati, oziroma ne povzročajo sence na njih, saj to lahko precej vpliva na količino proizvedene energije. Vzdrževanje oziroma čiščenje solarnih panelov je torej preprosto, ki ga običajno lahko opravimo kar sami. Kljub temu lahko v ta namen prikličemo na pomoč specializiranega izvajalca za čiščenje panelov, ki bo s svojim profesionalnim orodjem precej hitreje opravil delo kot mi sami. Pri izkušenem mojstru bo tudi izključena možnost poškodbe panelov ob čiščenju. Najem vzdrževalca je še toliko bolj smiselna na visoki strehi, ki ni lahko dostopna. Solarni paneli imajo minimalno število gibljivih delov, kar precej zmanjša tveganje zlomov, razpok in nastankov rje. Togo konstrukcijo in gladke površine je nam vsekakor lažje nadzorovati in vzdrževati kot pregibne elemente, saj morebitne deformacije lahko še pravočasno odkrijemo in popravimo, preden bi se razširile.
pripravil: M.A.
