Trajna kamnita obloga
Ne samo za zunanjost, ampak vse bolj tudi za ureditev notranjosti doma postaja aktualen naravni kamen. Z njim si naš dom nedvomno pridobi videz prestižnosti, mogočnosti in trajnosti. Bolj obsežna ponudba kot kdajkoli prej in različne možnosti sodobnih tehnoloških obdelav kamna so še dodatni argumenti, da je takšen material pogosta oprema našega doma.
Da kamen lahko dovolj dobro spoznamo, moramo vedeti tudi njegov nastanek, ki je bil zelo dolgotrajen. Nastal je na več načinov. Ob usedanju odmrlih školjk in planktona so nastale usedline, ki so s stiskanjem postajale vse bolj trdne. Spremenile so jih reakcije ob pritisku ali visokih temperaturah ob delovanju vulkanov. Voda in potresi so klali na videz neuničljive sklade, jih drobili, brusili in zopet stiskali. To je trajalo tisočletja in v tem dolgem času se je kamen preoblikoval v izredne naravne oblike in zmesi, ki ga lahko danes še vedno z občudovanjem opazujemo vgrajenega v skoraj vsako stavbo. Material, ki je nastajal milijone let, si gotovo zasluži spoštovanje. Ceniti ga znajo tisti, ki o njem več vedo. Odtujenost od narave se kaže tudi v odtujenosti od kamna, ki pa žal pri opremljanju doma marsikdaj postaja vse bolj podcenjena potrošna roba.
Velja previdnost pri izbiri
V stanovanjski hiši je kamen kot zaključna obloga lahko v številnih primerih. Pogosto se uporablja za oblogo cokla na fasadi stavbe, za tlakovanje dvorišča in dovozne poti, za oblogo škarpe, stebrov, zunanjih in notranjih stopnic, za okenske police, za notranje tlake ali stenske obloge in tudi za kuhinjski ali kopalniški pult. Ob izbiri kamnite obloge je pomembno, da znamo izbrati tisti kamen, ki je pravilno oblikovan, kakovostno vgrajen in tudi ustrezno vzdrževan. Izbira ustreznega kamna je za njegovo trajnost, odpornost, enostavnost vzdrževanja in nenazadnje za celoten videz objekta ena izmed ključnih nalog. Pred tem ni odveč, če se posvetujemo o izbiri s kamnoseškim mojstrom, ki nam bo mogoče znal še najbolje svetovati in pomagati pri izbiri. Danes je na izbiro praktično nepregledna paleta barv, struktur in kakovosti kamnov. Ob tem je dobro, da vemo, da je en sam vzorec kamna majhna količina materiala in predstavlja samo njegove osnovne značilnosti. Namreč kamen je naraven material, kar pomeni, da so odstopanja glede barve in strukture neizbežna. Niti ena cela kamnita plošča ne bo nikoli enaka drugi plošči iste vrste kamna. In ravno to je ena izmed največjih prednosti naravnega materiala v primerjavi z umetno maso. Za boljšo in lažjo izbiro kamna si pred izbiro oglejmo večje še nerazrezane plošče ali večje količine posameznih razrezanih materialov. Naravnih kamnov, ki so primerni za opremljanje doma, je poznanih več vrst. V grobem se lahko razdelijo v štiri večje skupine. To so graniti, marmorji, porfirji in škrilji.
Granit z visoko odpornostjo
Tipične odlike granita so v tem, da kot naravni material vpije zelo malo vode, obstojen je na mraz in visoko odporen na obrabo. Tovrstni kamen ima zelo veliko odpornost na obrus, prav tako je neobčutljiv tudi na razne kisline in lužila v čistilih. S temi zelo dobrimi lastnostmi se takšen kamen lahko uporabi povsod tam kjer so mehanske in vremenske obremenitve najhujše. Najbolj pogosto se uporablja za tlakovanje notranjih in zunanjih prostorov, teras, oblaganje stopnic, stebrov, zidov, fasad, izdelavo okenskih polic, balkonskih obrob, kuhinjskih in kopalniških pultov, nagrobnih spomenikov, ipd. Najpogosteje je v sivih, rdečih ali zelenih intenzivnih barvnih tonih. Ravno njegova barvitost in žilasta struktura omogoča izdelavo zelo izrazitih izdelkov. Nekdaj je bil granit precej dražji kamen, ki se je uporabljal predvsem v poslovnih ali gostinskih objektih. Z nižjo ceno je postal dostopen tudi široki potrošnji in je s tem postal kar naenkrat nepogrešljiv element pri opremljanju skoraj vsakega doma. Poleg njegovih mnogih odlik, ki jih ta material premore, sta njegovi slabi lastnosti mogoče le v preživahnih barvah in visoki ceni, ki je kljub vsemu v primerjavi z ostalimi materiali še vedno visoka. Z obdelano polirano gladko površino postane granitna obloga precej spolzka in precej nevarna za zdrs. Za zunanjo granitno talno oblogo kot so na primer stopnice, je bolj kot polirana gladka površina primerna fina brušena površina, ki sicer kamnu odvzame lesk, vendar je manj spolzka. S časom nam živahna in žilava barvna struktura granita lahko postane nekoliko vsiljiva. Običajno je nam ob izbiri živahen videz granita všeč, vendar nam z leti ta podoba postane moteča. V tem pogledu pa ima prednost marmor z svojimi umirjenimi barvami in strukturami. Ker je granit naravna kamenina, so možna tudi odstopanja v strukturi in barvi materiala. Na slovenskem trgu so v ponudbi tuje vrste granitov iz Italije, Španije, Skandinavije, Afrike in Amerike. Impala, Multicolor, Paradisso, Verde, Olive, Rosa beta, Rosa porinho, Zimbabve, Africa red, Baltic brown, ipd so najbolj poznane vrste tujih granitov. Pohorski tonalit, ki se pridobiva v Cezlaku na Pohorju, je znana domača vrsta granita.
Marmor z umirjenimi barvami
S kristalizacijo kamenin v globinah zemlje in tektonskimi premiki pri visokih temperaturah je nastala nekoliko mehkejša kamenina v primerjavi z granitom; to je marmor. Z značilno obarvano površino se je marmor uveljavil že v antiki kot zelo plemenit material. Njegova dobra obdelovalnost se je kazala (in se še kaže) v številnih možnostih uporabe. Prednosti marmorja v primerjavi z granitom so v njegovih svetlejših barvah, lepi površinski strukturi in glede na granit še vedno ugodnejši ceni, kar je nemalokrat ključnega pomena. Podpečan, Hotaveljčan, Lesnobrdčan in Lipičan so najbolj poznane domače vrste marmorjev. Med tujimi vrstami marmorjev so znana imena Bianco carrara, Verde gvatemala, Rosa portugalo, Brački sivac, itd. Najbolj pogosto se uporablja polirani marmor, ki še najlepše izrazi svoj videz. Takšen se uporablja v notranjosti stavb za tlake, stopnice, obloge, itd. V zadnjih letih je priljubljen starani marmorni kamen, poznan tudi pod imenom »antika«. Njegova zgornja ploskev je grobo obdelana in premazana z nepropustnimi zaščitnimi premazi. Na ta način se pridobi unikaten in starinski videz kamna. Slaba plat marmorja se kaže predvsem v njegovi precej manjši odpornosti na obrabo in na zunanje vplive v primerjavi z granitom. Marmor ni odporen na številne kisline. Tudi čistila in lužila lahko pustijo sled na materialu. Že navaden pesek, steklo, keramika in skoraj vsaka kovina lahko poškoduje marmornato površino. Če se odločimo za marmornato talno oblogo, naj njo dovolj zaščitimo in jo redno vzdržujemo. Delno sicer lahko izboljšamo odpornost z boljšimi impregnacijskimi sredstvi, vendar je marsikatera od teh impregnacij občutljiva na kisline. Takšen postopek pa moramo ponoviti vsaj na nekaj let. Na srečo se na trgu pojavljajo vse boljša zaščitna sredstva kot je na primer posebni impregnator, ki penetrira v strukturo kamnite površine in tam tudi ostane. S tem ne prihaja do obrabe kamnite površine. Takšna in podobna kvalitetnejša sredstva preprečujejo pospešeno staranje videza kamnite površine, vplive kislega dežja iz ozračja, erozijo površine ter s tem propadanje kamna. Kvalitetnejša impregnacijska sredstva omogočajo tudi paropropustnost zaščitene površine, preprečujejo erozijo občutljivega kamna (npr. apnenca), ne tvorijo površinskih plasti, so odporna na UV žarke, in ne spremenijo naravnega videza ter barve kamna. Pomembno je, da zaščito kamna opravimo čim prej po končani montaži obloge in ne čakamo toliko časa, da se že pojavijo vidne spremembe na kamnu. S kamnite površine temeljito odstranimo vso umazanijo, nakar njo enostavno premažemo z ustreznim sredstvom. Glede izbire zaščitnega sredstva se naj vsekakor prej pozanimamo pri prodajalcu, saj je na trgu veliko vrst različnih vrst impregnacij, ki imajo različen učinek, različen način delovanja in so namenjena v različnih okoljih. Odvisno od kakovosti oziroma učinkovitosti impregnacijskega sredstva, zaščito kamna ponovimo po nekaj letih.
Porfir in škrilj
Porfir je v javnosti bolj poznan pod imenom Porfido. Podobno kot granit se uvršča med magmatske kamnine in ima s tem ravno tako zelo visoko trdnost, odpornost proti obrabi in majhno vpojnost. Njegova prepoznavna barva je rdeča ali sivo rjava z drobno strukturo zgornje naravno lomljene površine. Porfir se v največ primerih uporablja za tlakovanje dvorišč in poti ob hišah, v manjši meri pa tudi za oblaganje cokla fasade ali betonske škarpe. Za oblogo se največkrat uporablja v nepravilnih oblikah plošč, izjemoma lahko tudi s pravilnimi oblikami plošč, pogosta izvedba tlakovanja pa je tudi v manjših kockah. Nepravilne oblike takšnih plošč so debeline od 1 do 3 cm ali od 2 do 5 cm. Glede na debelino so tudi različne velikosti plošč. Kamnite plošče s pravilnimi oblikami so v ponudbi glede na rdečo ali sivo-rjavo-zeleno kombinacijo barv in tudi glede na različno obdelavo robov. Škrilj je naravni kamen, slovenskega izvora. Njegovo nahajališče je zlasti v severozahodnem delu Slovenije, deloma pa tudi na Krasu. Na kamnitih predelih, kjer je bila sedimentalna kamnina sestavljena iz zelo majhnih glinenih delcev in se je pod velikim pritiskom spoprijela v glineni škriljavec, so nastali izrazito debelejši sloji Škrilja. Tako kot Porfido so plošče Škriljavca v poljubnih oblikah in debelinah v sivi, sivo-rjavi, sivo-rdeči, rjavi, rdeči barvi ter barvi različnih nians. Odlika takšnega kamna je, da se ne drobi oziroma lušči. Ni občutljiv na vremenske ekstremne razmere, ne drsi in je preprost za čiščenje. Ker je zelo odporen na mraz, se ga uporablja za zunanje škarpe, terase, cokle, za oblaganje zidov in tudi notranjih prostorov.
Kamnite stopnice in police
Med najbolj pogosto obloženimi površinami s kamnom so stopnice. Pa naj bodo to notranje ali zunaj objekta. V preteklosti so bile kamnite stopnice v celoti izdelane iz kamna, danes pa so le obložene s kamnito oblogo, kar je bistveno cenejše. Konstrukcija stopnic je v stanovanjskih hišah pogosto iz armiranega betona. Pohodna in stranska površina stopnic je s pomočjo cementne malte obložena s kamnito oblogo, od katere se največkrat izbira granit. Zunanje stopniščne plošče so običajno grobo obdelane. Kar pomeni, da so plošče rezane, peskane, klane, žgane ali štokane in s tem ni takšne nevarnosti zdrsa kot je pri notranjih stopnicah, ki so večinoma polirane. Sicer so v ta namen robovi nastopnih plošč pogosto dodatno obdelani, da preprečujejo zdrs. Stopniščne plošče izdela na dogovorjene mere kamnoseški mojster. Montažo kamna lahko zaupamo samemu kamnoseku ali mojstru, ki ima izkušnje s polaganjem kamna. Pri izbiri notranjih ali zunanjih talnih oblog se zaradi množice drugih vrst oblog še lahko izognemo kamniti oblogi, vendar pri vgradnji okenskih polic skorajda ne bomo mogli izbrati drugega materiala. Okno gotovo ni popolno, če nima ustrezne police in ravno kamen poda s svojim videzom, trajnostjo in odpornostjo pravo vrednost okenski polici. Pri zunanjih policah je danes najbolj v uporabi granit svetlejših barv. Pri montaži takšnih polic je pomembno, da je napušč čez fasado tri do štiri centimetre. Sedanja okna so izdelana tako, da seže polica delno tudi pod okno (približno en centimeter), kar naj upoštevamo pri njeni globini. Prav tako je potrebno upoštevati 2,5 cm na levi in isto širino na desni strani, za kolikor pride polica čez okno v omet. Pri izbiri polic je dobro, če izberemo police, ki imajo na zaključkih nalimke. Ti ob dežju omogočajo, da se umazanija ne spira s police levo ali desno direktno na fasado, temveč steka po nalimku za globino police stran od fasade. Robovi polic, ki ostanejo po montaži vidni, so lahko različno obdelani. Od polkrožnih, okroglih, zaokroženih, do ostrejših robov. Medtem, ko so vse zunanje kamnite police vedno v enaki barvi, lahko pri notranjih policah izbiramo barve za vsak prostor drugače. Pomembno je le, da se njihova barva čim bolj ujema z barvo prostora, ostalih kamnitih elementov in položeno keramiko.
Kamniti pult
Za tiste posameznike, ki prisegajo na naravni videz kamna, je edina ustrezna odločitev kamniti pult. Prisotnost kamna v kuhinji ali kopalnici nam bo dal občutek mogočnosti in predvsem videz naravnosti, ki ga v teh dveh prostorih zaradi uporabe umetnih materialov še kako primanjkuje. Za to sicer zelo obremenjeno površino je najbolj priporočljiv granit, ki je daleč najbolj odporen proti obrabi in raznim kislinam. Te so na kuhinjskem ali kopalniškem pultu še kako prisotne. Vendar ker tudi granit nekoliko vpija tekočino, je potrebno njegovo površino pred uporabo impregnirat. S tem se vse pore zatesnijo, kar trajno preprečuje kakršnokoli vpijanje tekočin. Za kuhinjske pulte je na našem trgu v ponudbi tudi umetni kamen, katerega glavna sestavina je kremen. Slednji je med najlepšimi in tudi najbolj odpornimi naravnimi kristali. S pomočjo sedanje tehnologije obdelave je takšen pult na voljo v več kot 65-tih barvah in ima svoj edinstveni videz. Z razliko od pulta iz naravnega kamna je površina takšnega pultu popolnoma vodoodbojna in bakteriološko neoporečna. Protibakterijska zaščita je tudi na najbolj nedostopnih mestih, kar omogoča maksimalno higieno v kuhinji. Med kremenastimi delovnimi površinami slednja lastnost velja edinole za njega. Poleg tega je tovrsten pult odporen še na različne madeže, kisline in udarce. Njegova površinska obdelava je lahko polirana, v obdelavi usnja ali volcano.
Kopalnica v kamnu
Danes se vse bolj zatekamo k naravnim materialom, saj so velikokrat najbolj trpežni in obstoječi. Kamen je material, ki lahko zadovolji vse potrošnikove in oblikovalčeve želje. Zaradi njegove trpežnosti in minimalne oskrbe je primeren tako za zunanjo kot za notranjo uporabo. Z izbiro predvsem naravnega kamna prihranimo večkratne nadaljnje stroške za sanacijo, saj je eden od najkvalitetnejših materialov, ki je z minimalno oskrbo trajno lep. Vse te lastnosti pa prispevajo k temu, da kamen postaja pravi trend in je nepogrešljiv detajl ne samo zunaj hiše ampak tudi znotraj. Kopalnica je bila včasih namenjena izrecno za umivanje perila in spiranju umazanije. Danes pa je ta del našega vsakdanjega sproščanja in je prava »oaza« sprostitve. Ker je kamen eden najelegantnejših in prilagodljivih materialov, je postal v modernih kopalnicah nepogrešljiv. Dandanes se vse bolj vračamo nazaj k naravi in želimo prosti čas preživeti v sproščujočem prostoru, ki ima pridih narave. Kamen pa ima z razliko od številnih sedanjih umetnih materialov ravno to neprecenljivo naravno lastnost. Poleg tega kamen s svojo strukturno in barvno raznolikostjo vlije prostoru prestižen in sproščujoč učinek. Na izbiro imamo od progastih, žilnatih vzorcev, do vzorcev plamena, oblakov. Prav tako zajema celo vrsto barvne palete od čiste, bele do črne barve. Skratka kombiniramo ga lahko s kateremkoli materialom in stilom pohištva, v kakršnemkoli prostoru. Kopalnico si lahko zasnujemo v celoti iz kamna ali pa samo poudarimo določene detajle, na primer kopalno kad, umivalnik, določeni del pohištva, ipd. To je stvar našega okusa in skladnje s stilom hiše. Priljubljeni so tudi kamniti mozaiki, ki so lahko sestavljeni v kombinaciji stekla. Kot detajli stenske obloge izrazijo unikatnost prostora in naredijo edinstveno kopalnico. Naravni kamen je glede na lepoto in kvaliteto cenovno ugodna varianta, še posebej, če gledamo dolgoročno na minimalne stroške obnove in oskrbe. Poleg tega je neobčutljiv na temperaturna nihanja in se ne poškoduje, oziroma si ne spremeni videz ob povišani vlagi. Ker je kamen dober toplotni prevodnik, je dobrodošlo zlasti pri njegovi kombinaciji s talnim ogrevanjem. V namen čim manjšega vzdrževanja je zelo pomembno, da takoj po vgradnji kamna, njega zaščitimo z globinskimi zaščitnimi protioljnimi oziroma protivodnimi premazi, ki podaljšajo trajnost in prvoten videz kamna. Uporabimo naj takšno zaščitno sredstvo, ki ne spremeni površinski videz kamna, ampak le prepoji njegove pore in s tem prepreči vdor nesnage v kamen. Z impregnacijo ga lahko premažemo pri +10°C, pod pogojem, da je kamen popolnoma suh. Močna kislinasta in jedka čistilna sredstva ne smemo uporabljati pri poliranem ali brušenem marmorju. Če jih že uporabimo, naj bodo to blaga, namenjena izključno za kamnito površino.
Postopek montaže kamna
Da bo kamnita obloga tudi trajna, moramo poznati vsaj osnovna pravila pri oblaganju kamnitih površin. Gotovo ni vseeno kakšen kamen bomo izbrali za tlak in kakšnega za stene. Vsak kamen tudi ni primeren za zunanje površine. Prvi pogoj za pravilno izvedbo talne kamnite obloge je dobra hidroizolacija podlage. Ta je posebej pomembna na mestih, kjer skozi podložni beton prodira zemeljska vlaga. Če ne bomo zagotovili ustrezne hidroizolacije, bo vlaga iz tal prodrla skozi kamen na površje, kjer se bodo na kamnu najprej pojavile temne mokre lise, kasneje pa se bo material začel tudi uničevati. Zlasti v zimskem času, ko nizke temperature povzročajo zmrzovanje vode in se s tem ustvarijo močne razteznostne sile, lahko povzroči odstopanje kamna od betonskega tlaka, če bo voda s površja prodrla pod kamen v beton. Predvsem zaradi tega je pri tesnjenju kamnitih površin zelo pomembna pravilna montaža. Med kamnom in podlago ne sme biti zraka, fuge pa morajo biti dobro zatesnjene. Pri polaganju je zelo pomembno, da je kamen resnično v stiku s podlago in ni nobenega praznega vmesnega prostora. To je eden od osnovnih pogojev, da bo kamnita površina tudi dlje časa obstojna. Na zunanjih površinah je priporočljiva montaža s presledki (fugami) med kamni, katere morajo biti natančno zadelane s fugirno maso. Tudi povsem ozke fuge, ki niso širše od dveh milimetrov, ne morejo tesniti, saj so raztezanja in skrčevanja kamnin prisotna v vsakem naravnem materialu. Ne smemo pozabiti tudi na zadostno višino tlaka, ki naj bo raje visok kot prenizek. Če hočemo imeti kvalitetno položen tlak, naj ne razdeljujemo izvajanje estriha in polaganja kamna na dva dela, marveč naj kamen polagamo v svež betonski estrih. Torej izdelava estriha in polaganje kamna izvedimo v enem posegu. Seveda, če to okoliščine dopuščajo. V kolikor je to neizvedljivo, moramo pač kamen položiti na trden tlak s pomočjo ustreznih veziv oziroma lepil. Ob tem naj bomo pri zunanji montaži še posebej pozorni na izbor pravilnega veziva. Glede izvedbe dela sicer velja podobno načelo kot pri vseh ostalih »strokovnejših« gradbeniških del. Montažo kamna, pa naj bo to pri oblogi stopnic, balkonov, cokla ali talnih površinah, je vsekakor najbolje prepustiti specializiranim strokovnjakom, sicer se nam bo pozneje nestrokovna izvedba lahko še močno maščevala in bo že po nekaj letih potrebna nujna adaptacija, katere strošek bo gotovo presegel prvotni denarni vložek v novo kamnito oblogo. Kljub temu, da je kamen trajen material, bodo skozi čas razni vplivi pustili sledi na tem materialu. Vendar z današnjo tehniko je možno obrabljene kamnite površine tudi obnoviti in jim vrniti prvotno podobo in sijaj. Ena izmed takšnih je na primer generalna obnova kamna. Takšen postopek se odvija s kombinacijo mokrega diamantnega brušenja in poliranja. Prednost tovrstnega postopka je predvsem v tem, da se kamnu povrne prvotni videz, površina postane zopet sijoča in brez prask, med obnavljanjem ni prahu in umazanije, čas čiščenja se skrajša, življenjska doba kamna pa podaljša, s čimer se zmanjšajo tudi stroški.
Dekorativni panelni kamen
Z globalizacijo trga je pri nas že precej zadnjih let v ponudbi tako imenovani dekorativni kamen. Ta je v zelo kratkem času od pojava na trgu postal pravi modni hit pri opremi doma. S svojo zelo barvito podobo poda obloženi površini in tudi celotni okolici dokaj živahno podobo. Ravno zaradi svoje atraktivne podobe je tudi postal tako priljubljena obloga. Uporablja se ga lahko tako za zunanje obloge fasad škarp ali coklov, kot tudi znotraj bivalnega prostora. Primeren je tudi za oblogo kaminov, stebrov in balkonov. Ker je dekorativni kamen tovarniško izdelan v sestavljivih ploščah, je njegova montaža enostavna, hitra in poceni. Komponente so med seboj sestavljene tako, da je ob montaži potreben minimalen razrez in je s tem ustvarjena tudi majhna količina odpada. Takšen kamen je dober toplotni in zvočni izolator in dovolj odporen na vremenske vplive. Na tržišču je v ponudbi naravni dekorativni kamen in tudi umeten. Slednji je največkrat izdelan iz mletega naravnega kamna, umetnih primesi kot so ekspanzijske smole, ki povečajo volumen in dodatkov za povezovanje materialov. Iz zmesi je izdelan v obliki odlitka iz kalupa, narejenega po modelu naravnega kamna. Zaradi posebnega hrbtnega sistema je omogočeno enostavno in hitro oblaganje. Odlika umetnega kamna je tudi v manjši teži v primerjavi z naravnim. Z globalizacijo trga je poleg dekorativnega kamna domačih kamnosekov v ponudbi še množica različnih kamnitih oblog iz Evrope, Azije, Kitajske, itd. Tako cena kot kvaliteta se med različnimi kamni med seboj zelo razlikujejo. Pred nakupom naj od trgovca zahtevamo predložitev ustreznih certifikatov kamna in kakšno garancijo zagotavlja. Pri kvalitetnejšem dekorativnem kamnu praviloma lahko že sami takoj opazimo dosledno sestavljene kamnite panele v plošči, medtem ko so pri cenenem in manj kakovostnem kamnu paneli pogosto nenatančno narezani, z odkrušenimi robovi in površno sestavljeni. Manj kvalitetni dekorativni paneli so tudi tanjše debeline, kar povzroča težave pri montaži zaradi pokanja plošč. Pritrditev zunanje kamnite obloge je potrebno opraviti z zmrzlinsko odpornim lepilom. Nosilna armirana plast mora biti vodotesna in paro prepustna, ter izdelana v zadostni debelini, da zagotavlja stabilnost celotnega sistema. Odvisno od vrste kamna, njegove debeline in teže se pri nekaterih fasadnih sistemih v namen zagotovitve zadostne stabilnosti uporabljajo kovinska fasadna sidra. Njih se v medsebojno ustreznih razmikih pritrdi skozi nosilno armirano plast in skozi izolacijsko oblogo v konstrukcijo zunanjega zidu. Zlasti na izolirano fasadno zunanjo površino je potrebno dosledno upoštevati pravilen postopek namestitve kamnitih plošč. Marsikdaj se ob tem zgodi, da investitor ali graditelj nima vseh informacij glede celovitega preverjenega sistema. Torej, da se vse fasadne plasti med seboj ujemajo, oziroma so medsebojno dovolj kompatibilne. Za rešitev takšnega strokovnega posega ne bo zadostovala pomoč vsakega zidarskega mojstra ali nasvet prodajalca gradbenega materiala. Pametno je torej izbrati takšnega ponudnika, ki zagotavlja celovit fasadni sistem s kamnito oblogo. Takšen sistem mora zagotavljati zadostno stabilnost, vodotesnost, paro propustnost in zmrzlinsko ter površinsko odpornost.
Kamniti nagrobni spomenik
Namen vsakega nagrobnega spomenika je, da se ohrani spomin na pokojnika. Tako kot naj bi bil večen spomin na njega, naj bi tudi nagrobnik v prenesenem pomenu to bil. In kamen s svojo večnostjo je ravno pravšnji material za to. Skozi zgodovino so se nagrobniki tako po materialu kot tudi po površini in obliki precej spreminjali. Prvotno so pri nas prevladovali leseni in kasneje kovani križi. Sredi 19. stoletja pa so se množično pričeli pojavljati kamniti nagrobniki, ki popolnoma dominirajo vse do danes. Glavni razlog temu je seveda njegova poglavitna lastnost z izredno vzdržljivostjo in odpornostjo na vse vremenske vplive. Za tako pomembno in čustveno opravilo kot je izbira nagrobnika, seveda še zdaleč ni vseeno kakšen je ta. Na prvi pogled kvaliteta in dovršenost izdelave nagrobnikov med seboj mogoče niti ni opazna, vendar s pozornim opazovanjem je razlika vse bolj očitna. Natančnost kamnoseškega mojstra je pri obdelavi kamna še toliko bolj očitna, saj je lahko že en sam napačen udarec v kamen usoden in naredi nepopravljivo škodo. Ob tem je nujno potrebno, da ima mojster občutek za estetiko in umetniški navdih. Z globalizacijo trga je k nam prišla množična ponudba tujih nagrobnih spomenikov. Ti so največkrat cenejši od izdelkov domačih kamnoseških mojstrov. Razlika pa je seveda lahko tudi v kvaliteti materiala in površinski dodelavi kamna. Nekateri kamnoseki izdelujejo spomenike izključno iz masivnih kamnitih profilov, nekatere vrste nagrobnikov pa imajo betonske vložke. Na trgu so v ponudbi spomeniki serijske izdelave, lahko pa so unikatni izdelki kamnoseškega mojstra. Poleg slednjih dejavnikov je cena nagrobnika odvisna še od njegove dimenzije, vrste materiala, dodatkov, tipa črk, itd. Nagrobnik je lahko izdelan iz granita ali marmorja. V večini se uporablja granit, za katerega je značilna njegova trajnost in enostavnost vzdrževanja, kar je pri kamnu na prostem še toliko bolj pomembno. Za nagrobni spomenik iz marmorja je priporočljivo, da je dodatno površinsko in globinsko zaščiten. Pri naročilu oziroma povpraševanju za nov nagrobnik je potrebno dovoljenje za njegovo postavitev, katerega pridobimo pri upravljalcu pokopališča. Kamnoseku sporočimo še okvirne dimenzije groba in podatke za napis na spomeniku.
pripravil: M.A.
