Prihranimo z energijsko prenovo

Zdaj je pravi trenutek za prenovo našega doma. Z nepovratnimi subvencijami Eko sklada in Borzena postane naša vizija toplega in ekonomičnega doma končno dosegljiva. Ob vsakem prenovljenem kotičku doma lahko občutimo večje udobje, manjše stroške in mirno vest, saj gradimo prijetnejše bivanje že danes in za prihodnje generacije.

Veliko starejših hiš v Sloveniji sodi med energetsko potratne stavbe. Takšna potratna hiša lahko porabi tudi do desetkrat več energije kot enako velika sodobno grajena hiša, ki ustreza današnjim standardom učinkovite rabe energije. Eden od pokazateljev energetske potratne stavbe je t. i. količnik energijskega števila. Če letno za ogrevanje porabimo več kot 50 kWh energije na kvadratni meter ogrevane površine, potem hiša spada med zelo potratne. Ta količnik izračunamo tako, da letno porabo energije za ogrevanje (v kWh) delimo s kvadraturo ogrevane površine v m². V praksi to pomeni, da denimo hiša s 150 m² ogrevanih površin, ki na leto za ogrevanje porabi 15.000 kWh energije, dosega ta količnik 100 kWh/m², kar je precej nad mejo 50 kWh/m². V takšnem primeru je smiselno čim prej pristopiti k energetski sanaciji objekta, saj se bodo s tem občutno zmanjšali stroški ogrevanja, povečalo bivalno udobje, hkrati pa bomo prispevali k manjšemu obremenjevanju okolja.
Energetska prenova hiše lahko zajema različne ukrepe, od manjših posodobitev do celovite sanacije. Običajno največje prihranke dosežemo s celovito obnovo, ki vključuje tako izboljšanje ovoja stavbe (toplotno izolacijo fasade, strehe, zamenjavo oken) kot zamenjavo ogrevalnega sistema z učinkovitejšim virom (toplotna črpalka, kotel na lesno biomaso) ter vgradnjo sistema prezračevanja z rekuperacijo toplote. Pri tako obsežnem projektu je ključnega pomena, da so posamezni ukrepi med seboj usklajeni in časovno ter tehnično usklajeni, saj se bodo le tako njihovi učinki seštevali in dopolnjevali. Če npr. zamenjamo ogrevalno napravo, je smiselno hkrati zmanjšati toplotne izgube stavbe z izolacijo in zatesnitvijo oken; če vgradimo odlično izolacijo, pa moramo poskrbeti tudi za primerno prezračevanje, sicer se lahko pojavijo težave z vlago. Celovita prenova je pogosto zahteven gradbeni in finančni zalogaj, zato je priporočljivo že na začetku vključiti strokovnjake – usposobljenega energetskega svetovalca, arhitekta in projektanta strojnih inštalacij, ki bodo pomagali pripraviti načrt energetske prenove. Tako se izognemo parcialnim rešitvam in morebitnim napakam, ki bi zmanjšale učinek prenove.
Seveda pa si marsikdo ne more privoščiti najdražjih posegov naenkrat. V takšnem primeru si je smiselno določiti prioritete sanacijskih ukrepov glede na nujnost (npr. dotrajana streha ali peč), stanje objekta in opreme ter ocenjene dobe vračanja investicije. Manjša investicija, kot je zamenjava obstoječe kurilne naprave, se lahko povrne v nekaj letih, medtem ko se naložba v celotno fasadno izolacijo povrne na daljši rok, vendar medtem močno dvigne bivalno udobje in vrednost hiše. Pomembno je, da že pri načrtovanju ugotovimo kateri ukrep bo prinesel največji učinek in ali ga je smiselno izvesti pred drugimi. Na primer, če načrtujemo tako zamenjavo ogrevalnega sistema kot izolacijo fasade, je priporočljivo najprej izolirati (s čimer se zmanjša potrebna moč ogrevanja), šele nato pa namestiti novo ogrevalno napravo ustrezne (manjše) velikosti. Tako se izognemo predimenzioniranju nove naprave in dodatnim stroškom.

Javni poziv 114SUB-OB24

V želji spodbuditi čim več lastnikov k energetski prenovi domov že vrsto let deluje sistem državnih nepovratnih finančnih spodbud, ki jih podeljuje Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad. Trenutno aktualen je javni poziv 114SUB-OB24, v okviru katerega so za fizične osebe (občane) na voljo sredstva za nove naložbe v izboljšanje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb. Ta poziv je bil objavljen julija 2024 in ostaja odprt do objave njegovega zaključka v Uradnem listu RS. To pomeni, da za razliko od časovno omejenih razpisov tukaj ni fiksnega roka prijave; vloge se obravnavajo sproti, do porabe sredstev oziroma do uradnega zaprtja poziva.
Nepovratne spodbude so namenjene za že izvedene naložbe (tj. dela morajo biti dokončana pred oddajo vloge), ki povečujejo energetsko učinkovitost stavbe ali uvajajo obnovljive vire energije. Poziv pokriva kar devet vrst ukrepov, označenih s črkami A do I, med drugim: vgradnjo solarnega ogrevalnega sistema (A), vgradnjo kurilne naprave na lesno biomaso za centralno ogrevanje (B), vgradnjo toplotne črpalke za centralno ogrevanje (C), zamenjavo toplotne postaje za priklop na daljinsko ogrevanje (D), vgradnjo energijsko učinkovitih lesenih oken v starejši stavbi (E), toplotno izolacijo fasade starejše hiše (F) ter vgradnjo prezračevalnega sistema z vračanjem toplote (I). Prav tako sta v sklopu poziva prvič upravičeni tudi toplotna izolacija strehe (ravne ali poševne) oziroma stropa proti neogrevanemu podstrešju (G) in toplotna izolacija tal na terenu oziroma nad neogrevanim kletnim prostorom (H). Gre torej za celovit nabor možnih posegov, od zamenjave ogrevalnih naprav do izboljšanja izolacije ovoja stavbe, ki jih država subvencionira.
Pomembno je poudariti, da je pogoj za pridobitev nepovratnih sredstev, da je naložba izvedena na legalno zgrajeni stavbi (z ustreznim gradbenim ali uporabnim dovoljenjem) in da je bila izvedena šele po določenem datumu (v tem pozivu po 5. 7. 2024). Spodbude so namenjene lastnikom stanovanjskih stavb oziroma upravičenim investitorjem, kamor lahko sodijo tudi solastniki, najemniki ali ožji družinski člani lastnika, če oni vlagajo v prenovo. Vsak vlagatelj lahko pridobi spodbudo za enega ali več navedenih ukrepov, seveda pa mora za vsak ukrep izpolniti predpisane pogoje.
Dejstvo je, da lahko nepovratna subvencija Eko sklada občutno zniža višino vložka, ki je potreben za energetsko sanacijo hiše. S finančno spodbudo se investicija hitreje izplača, zato se marsikdo lažje odloči za obsežnejšo prenovo. V ta namen je Eko sklad v okviru poziva 114SUB-OB24 zagotovil skupno kar 52 milijonov evrov sredstev, pri čemer je polovica teh sredstev namenjena posebej za zamenjavo starih kurilnih naprav z novimi kotli na lesno biomaso ali s toplotnimi črpalkami. S tem država dodatno stimulira zamenjavo zastarelih kurišč na fosilna goriva z obnovljivimi viri, kar ima tako okoljske kot ekonomske koristi.

Pogoji za dodelitev subvencije

Pridobitev subvencije Eko sklada zahteva oddajo vloge na Eko sklad, ki mora biti pravočasna in popolna. Osnovni pogoj je, da je naložba že zaključena in da vlogo oddamo v času, ko je poziv še odprt. Vloga je pravočasna, če prispe na Eko sklad v obdobju veljavnosti javnega poziva (od objave poziva do njegovega zaključka v uradnem listu). V praksi je priporočljivo, da vlogo oddamo čim prej po zaključku del, saj si s tem zagotovimo, da ne zamudimo morebitnega zaprtja poziva zaradi porabe sredstev.
Za popolno vlogo je potrebno priložiti v celoti izpolnjen obrazec "Vloga 114SUB-OB24" in obvezne priloge, ki se razlikujejo glede na vrsto ukrepa. Obrazec vloge je na voljo na spletni strani Eko sklada (lahko ga izpolnimo elektronsko ali natisnemo) in vsebuje osebne podatke vlagatelja, opis naložbe, podatke o stavbi ter izjave o izpolnjevanju pogojev. Če se med izpolnjevanjem vloge pojavi kakšna nejasnost, se lahko za pomoč obrnemo neposredno na Eko sklad – prek e-pošte (ekosklad@ekosklad.si) ali telefona, in sicer vsak ponedeljek, sredo in petek med 12. in 14. uro, kjer nam strokovnjaki Eko sklada nudijo informacije v zvezi z izpolnjevanjem vlog in razpisnimi pogoji.
Vlogo lahko oddamo elektronsko preko državnega portala eUprava, kjer je omogočena oddaja z e-identiteto ali celo brez nje (v slednjem primeru ni potreben elektronski podpis; vlagatelj pa mora izjave podpisati fizično in skenirane priložiti). Eko sklad celo poziva vlagatelje, naj se poslužujejo elektronske oddaje preko eUprave, saj je to najhitrejši način obravnave. Kdor pa tega ne želi ali ne zmore, lahko vlogo odda pisno – osebno na vložišču Eko sklada v Ljubljani ali pošlje po klasični pošti na naslov Eko sklada. Izjemoma je omogočena tudi oddaja vloge po e-pošti (na naslov vloge@ekosklad.si), brez varnega elektronskega podpisa. Pomembno je, da ne glede na način poskrbimo za vse potrebne podpise in priloge.
Ker gre za povračilo dela stroškov za že izvedeno naložbo, moramo vlogi priložiti dokazila o izvedbi. Med najpomembnejšimi prilogami so računi in dokazila o plačilu – predložiti moramo račun izvajalca oziroma dobavitelja za opravljena dela in opremo, skupaj s potrdilom, da je račun v celoti plačan (lahko tudi pogodbo o obročnem odplačevanju, če smo se dogovorili za obroke). Poleg tega je obvezna fotodokumentacija, ki izkazuje stanje pred in po izvedbi ukrepa (npr. fotografije stare peči pred zamenjavo in nove vgrajene naprave, fotografije fasade pred in po izolaciji, fotografije vgrajenih oken ipd.). Za gradbene posege je treba priložiti kopijo gradbenega dovoljenja za objekt, na katerem je bil ukrep izveden. Če je hiša zelo stara (zgrajena pred letom 1967) in gradbenega dovoljenja nimamo, zadostuje kopija potrdila upravne enote, da ima stavba uporabno dovoljenje po predpisih. V primeru, da so bile na stavbi kasneje izvedene kakšne prizidave ali rekonstrukcije, je potrebno priložiti tudi ustrezna dovoljenja za te posege. Posebno pozornost je potrebno nameniti tudi identifikaciji nepremičnine: če se številka parcele ali stavbe na gradbenem dovoljenju ne ujema s trenutno evidenco (zaradi parcelacije ali združitev), moramo priložiti dokazilo o parcelaciji oziroma drug dokument, ki izkazuje povezavo med staro in novo oznako zemljišča.
Če vlagatelj ni edini lastnik stavbe (ali če investitor ni lastnik, ampak npr. najemnik ali družinski član lastnika), je nujno priložiti soglasje solastnikov oziroma lastnika nepremičnine za izvedbo naložbe. Brez dokazila, da se vsi lastniki strinjajo, Eko sklad ne bo odobril izplačila.
Ko imamo vse potrebno zbrano in izpolnjeno, vlogo oddamo na enega od prej opisanih načinov. Na Eko skladu bodo vlogo pregledali; če bo česa manjkalo, nas bodo pisno pozvali k dopolnitvi in nam dali rok, da manjkajoče dokumente predložimo. Šele popolna vloga gre v nadaljnjo obravnavo izdaje odločbe. V primeru, da je dokumentacija popolna in iz nje jasno izhaja, da je naložba izvedena pravočasno ter skladno s pogoji javnega poziva, bo Eko sklad izdal odločbo o dodelitvi nepovratne finančne spodbude. Po pravnomočnosti odločbe (ta nastopi z vročitvijo vlagatelju) nas Eko sklad obvesti še o nakazilu odobrenih sredstev na naš bančni račun. Izplačilo subvencije običajno sledi v roku približno 60 dni od dokončnosti odločbe, tako da vlagatelj lahko pričakuje nakazilo v dveh do treh mesecih po oddaji popolne vloge. Celoten postopek od oddaje do prejema denarja je seveda lahko tudi krajši, odvisno od hitrosti dopolnjevanja in števila prispelih vlog, Eko sklad pa si prizadeva, da bi bila obravnava transparentna in čim hitrejša.

Kurilna naprava na lesno biomaso

Investicija v nov kotel na lesno biomaso (sem sodijo sodobni kotli na polena, pelete ali sekance) je lahko zelo učinkovita rešitev za starejše hiše, zlasti če zamenjujemo star kotel na kurilno olje ali plin. Eko sklad spodbuja takšen prehod na obnovljive vire, zato nudi višjo subvencijo, če z novim kotlom hkrati odstranimo staro kurilno napravo. V obeh primerih – bodisi da gre za prvo vgradnjo biomasnega kotla ali za zamenjavo starega – moramo k vlogi priložiti račun za nakup in vgradnjo kotla ter pripadajoče opreme. Račun mora biti izdan na ime vlagatelja in mora jasno specificirati kotel ter dela (npr. montažo). Priložiti moramo tudi izjavo o skladnosti vgrajenega kotla (t.i. CE certifikat oziroma izjava proizvajalca, da naprava ustreza vsem predpisom). Obvezni prilogi sta še fotografiji: ena fotografija prostora, kjer je kotel vgrajen (s prikazom novega kotla), in fotografija vgrajenega zalogovnika toplote (če je vgrajen posebej ali če je bil obstoječ že pred naložbo). Kotel na polena z ročnim polnjenjem mora namreč za optimalno delovanje imeti tudi hranilnik toplote primerne prostornine, kar je običajno že vključeno v sistem ali ga je potrebno namestiti skupaj s kotlom. Če uveljavljamo višjo subvencijo zaradi zamenjave stare kurilne naprave, moramo dokazati obstoj te stare naprave. V ta namen priložimo fotografijo stare kurilne naprave, ki smo jo odstranili (priporočljivo je slikati star kotel še v obratovalnem stanju pred demontažo). Poleg tega moramo Eko skladu dostaviti izjavo o tem, da je bila stara kurilna naprava uničena oziroma izločena iz uporabe. Takšno izjavo podpiše vlagatelj (lahko tudi izvajalec) in v njej pod kazensko in materialno odgovornostjo potrdi, da stare peči ne uporablja več in da je bila odstranjena. Na koncu je za ta ukrep potrebno priložiti še dokazilo o plačilu – bodisi potrdilo o nakazilu celotnega zneska računa ali kopijo pogodbe o obročnem plačilu, če smo se z izvajalcem dogovorili za plačila na obroke.
Tehnično mora vgrajeni kotel na lesno biomaso izpolnjevati predpisane standarde glede učinkovitosti in emisij. Kotel mora biti skladen z evropsko uredbo Ekodizajn za kotle na trdno gorivo, kar pomeni, da dosega vsaj 78 % sezonskega izkoristka ogrevanja. Obenem ne sme presegati strogih mejnih vrednosti emisij škodljivih snovi v dimnih plinih: prah (PM) največ 30 mg/m³ za kotle z avtomatskim polnjenjem goriva oziroma 45 mg/m³ za kotle z ročnim polnjenjem, ogljikov monoksid (CO) največ 380 mg/m³ pri avtomatskih in 530 mg/m³ pri ročnem polnjenju, organske plinske spojine do 20 mg/m³ (avtomatski) oziroma 30 mg/m³ (ročni) ter dušikovi oksidi do 200 mg/m³ (ne glede na tip, pri 10% kisika v dimnih plinih). Te zahteve zagotavljajo, da so subvencionirani le sodobni kotli najvišje kakovosti, ki bistveno manj obremenjujejo zrak. Obvezna je tudi uporaba zalogovnika pri kotlih na polena, kot že omenjeno. V praksi večina novih kotlov na pelete ali sekance z avtomatskim podajanjem izpolnjuje te pogoje – vseeno pa je dobro preveriti specifikacije izbrane naprave.
Če vlagatelj vgradi nov kotel na lesno biomaso kot zamenjavo za star kurilni vir (centralno peč na olje, plin ali drva) in staro peč odstrani, Eko sklad povrne do 50% priznanih stroškov naložbe, največ do 5.000 € subvencije. V primeru, da gre za prvo vgradnjo oziroma nov kotel ne nadomešča stare kurilne naprave (npr. vgrajujemo kurjavo v novozgrajeni hiši ali pa stara peč ostaja kot rezerva), je subvencija nižja: do 20% priznanih stroškov, največ do 2.000 €. Priznani stroški pri tem ukrepu vključujejo poleg samega nakupa in vgradnje kotla tudi vse pripadajoče komponente, kot so izdelava ali predelava dimniškega priključka in dovoda zgorevalnega zraka, morebitna sanacija ali novogradnja dimnika, zalogovnik za gorivo (npr. silos za pelete), transportni polž in varnostni sistemi, CO senzorji v kurilnici, regulacijska oprema, hranilnik toplote in vodni toplotni zbiralnik (bojler) ter vse povezave na centralni sistem ogrevanja. Skratka, v stroške se lahko všteje vsa oprema, ki je smiselno povezana z izvedbo nove kurilne naprave.

Toplotna črpalka za centralno ogrevanje

Javni poziv 114SUB-OB24 nudi subvencije za vgradnjo toplotnih črpalk tipa zrak/voda, voda/voda ali zemlja/voda (slanica/voda), in sicer za različne izvedbe toplotnih črpalk: električne kompresorske, plinske absorpcijske, sorpcijske in hibridne toplotne črpalke. Ne glede na vrsto mora nova toplotna črpalka zagotavljati centralno ogrevanje celotne stavbe (torej ni mišljena subvencija za toplotne črpalke zgolj za sanitarno vodo ali za lokalno ogrevanje). Pogoj je, da vgradimo toplotno črpalko s predpisano minimalno sezonsko energijsko učinkovitostjo ogrevanja prostorov (η_s). Ta podatek izraža učinkovitost toplotne črpalke čez celo ogrevalno sezono v odstotkih (100% bi pomenilo, da toplotna črpalka daje toliko toplote, kot porabi elektrike, v praksi pa kakovostne TČ dosegajo 300% in več, kar pomeni grejejo s trikratnim izkoristkom glede na vložek energije). Eko sklad zahteva na primer, da ima električna toplotna črpalka zrak/voda vsaj 140% sezonsko učinkovitost pri nizkotemperaturnem ogrevanju (v povprečnem slovenskem podnebju). Še strožji kriteriji veljajo za geotermalne TČ: zemlja/voda mora dosegati vsaj 170%, voda/voda pa kar 200%. Plinske absorpcijske toplotne črpalke imajo nekoliko nižje zahtevane vrednosti (za zrak/voda 110% in za zemlja/voda 130%), hibridne toplotne črpalke zrak/voda pa 150%. Ti odstotki se lahko zdijo nenavadni, vendar pomenijo, da črpalka v povprečju trikrat učinkoviteje pretvarja energijo iz okolja v toploto, s čimer se poraba elektrike občutno zniža. V praksi te zahteve izpolnjujejo skoraj vse nove toplotne črpalke priznanih proizvajalcev. Vseeno pa je pogoj, da pred oddajo vloge pridobimo podatkovni list naprave, ki te vrednosti dokazuje (priloga k vlogi). Eko sklad bo ustreznost vgrajene toplotne črpalke preveril prav s pomočjo podatkovnega lista oziroma energetske nalepke naprave, zato mora biti model TČ skladen z EU uredbo o energijskem označevanju (Delegirana uredba 811/2013).
Kar zadeva dokumentacijo, ki jo priložimo k vlogi, je ta pri toplotnih črpalkah podobna kot pri kotlih. Priložimo račun za nakup in vgradnjo celotnega sistema toplotne črpalke (notranje in zunanje enote, zalogovnika, inštalacij), izjavo o skladnosti (CE certifikat za TČ) ter fotografije lokacij namestitve. Pri zunanji enoti TČ zrak/voda to pomeni fotografijo fasade ali dvorišča, kjer je zunanja enota nameščena (ali bo nameščena, če je pred vgradnjo; na fotografiji naj bo označena lokacija). Za notranjo enoto oziroma krmilni del TČ (pri split sistemu) prav tako dodamo fotografijo notranjega prostora z označenim mestom namestitve. V kolikor uveljavljamo višjo subvencijo zaradi zamenjave stare kurilne naprave (npr. stara peč na olje -> nova toplotna črpalka), je obvezna fotografija obstoječe stare peči pred odstranitvijo, podobno kot opisano pri kotlih. Če vgrajujemo toplotno črpalko voda/voda (ki izkorišča podtalnico) in je zanjo potrebno vodno dovoljenje s strani Direkcije RS za vode, je priporočljivo priložiti tudi kopijo tega dovoljenja (če ga že imamo ob oddaji vloge). Seveda dodamo še dokazilo o plačilu računa.
Pri vgradnji toplotne črpalke Eko sklad zahteva tudi, da vgradnjo izvede strokovno usposobljen izvajalec. To pomeni, da mora biti monter toplotnih črpalk vpisan v evidenco pooblaščenih podjetij za vzdrževanje in namestitev hladilne in klimatizacijske opreme pri Agenciji RS za okolje (ARSO) ter imeti ustrezno potrdilo o usposobljenosti. Izjema so le primeri, ko se vgrajuje t. i. hermetično zaprta toplotna črpalka (največkrat manjše monoblok izvedbe), pri katerih sistem ne zahteva polnjenja s hladivom na mestu samem.
Višina subvencije za toplotno črpalko: Tako kot pri kotlih je tudi tu višina odvisna od tega, ali gre za zamenjavo stare kurjave ali ne. Za toplotno črpalko zrak/voda znaša nepovratna spodbuda do 40% stroškov (največ 2.500 €) v primeru zamenjave stare centralne peči, sicer (pri prvi vgradnji ali če star sistem ostaja) do 20% stroškov (največ 1.000 €). Za učinkovitejši geotermalni sistem voda/voda ali zemlja/voda so zneski višji: do 40% stroškov (največ 6.000 €) ob zamenjavi stare kurilne naprave, oziroma do 20% (največ 3.000 €) če gre za prvo vgradnjo. Ti maksimumi so višji, ker so tudi investicije v zemeljsko ali vodno črpalko praviloma dražje od zunanjih enot zrak/voda. V priznane stroške naložbe pri TČ se šteje nakup in montaža same toplotne črpalke, morebitna vrtina ali zemeljski kolektor pri geotermalni izvedbi, nakup in vgradnja hranilnika toplote (če je potreben zalogovnik tople vode), povezava s sistemom ogrevanja (cevne povezave do zalogovnika, do emisijskih sistemov), vsa potrebna varovalna in regulacijska oprema (ekspanzijske posode, ventili, krmilnik itd.) ter druga dela, smiselno povezana s tem, da TČ deluje v objektu kot glavni vir ogrevanja.

Prezračevanje z vračanjem toplote

Novost zadnjih let v stanovanjskih hišah je vgradnja prezračevalnih sistemov z rekuperacijo, ki zagotavljajo svež zrak brez velikih toplotnih izgub. Eko sklad preko ukrepa subvencionira centralne prezračevalne sisteme z vračanjem toplote odpadnega zraka, pa tudi lokalne rekuperatorje. V obeh primerih mora naprava zagotavljati visok izkoristek vračanja toplote: centralni sistemi morajo imeti vsaj 80% toplotni izkoristek rekuperacije, če gre za napravo z entalpijskim prenosnikom (ki vrača tudi vlago) pa vsaj 74%. Poleg tega centralne enote ne smejo presegati specifične vhodne električne moči 0,45 W/(m³/h) pretoka zraka (to je mera učinkovitosti ventilatorjev). Lokalni rekuperatorji, ki se vgradijo skozi steno posameznega prostora, morajo dosegati vsaj 70% učinkovitost vračanja toplote. Te številke pomenijo, da bo prezračevalni sistem večino toplote, ki bi sicer ušla iz zatohlega zraka, zadržal v hiši, s čimer se bistveno zmanjšajo toplotne izgube zaradi prezračevanja.
Za uveljavljanje subvencije je potrebno predložiti račun za nakup in vgradnjo prezračevalnega sistema (centralne enote in celotnega sistema kanalov ali število lokalnih naprav). Na računu oziroma v prilogi je dobro, da je opisana vgrajena oprema (model centralne enote, število lokalnih naprav, dolžina kanalov ipd.). Obvezna je fotografija prostora, kjer je nameščena centralna prezračevalna enota (recimo podstrešnega prostora, kotlovnice ali podobno), z označeno lokacijo naprave na fotografiji. Pri lokalnih enotah lahko priložimo fotografije tipičnih vgrajenih enot v zidovih. Kot pri drugih ukrepih dodamo še dokazilo o plačilu celotnega računa ali pogodbo o financiranju, če je bilo plačilo na obroke.
Eko sklad povrne do 30% stroškov naložbe v prezračevanje. Pri centralnih sistemih je postavljena zgornja meja 2.500 € na posamezno stanovanje, pri lokalnih sistemih pa največ 300 € na vsako vgrajeno lokalno enoto. Na primer, če nekdo v hišo vgradi centralni rekuperator z razvodi in ga to stane 8.000 €, lahko prejme maksimalno 2.500 € nepovratnih sredstev. Če pa se nekdo odloči za 5 lokalnih enot (vsaka za en prostor) in ga vsaka stane 500 €, skupno 2.500 €, bi 30% znašalo 750 €, vendar ker je omejitev 300 € na kos, za 5 kosov prejme največ 5 × 300 € = 1.500 € subvencije. Priznani stroški pri tem ukrepu zajemajo vse kar je potrebno za vzpostavitev sistema: nakup in montažo naprav, vzpostavitev sistema za distribucijo zraka (cevi, zračniki, difuzorji) pri centralni izvedbi, morebitni sistem za predgrevanje zraka (na vhodu lahko z zemeljskim kolektorjem rahlo ogrejemo vhodni zrak) itd.

Uporabni nasveti

Za konec izpostavimo še nekaj praktičnih nasvetov, kako se čim bolje pripraviti na postopek pridobitve subvencije in se izogniti zapletom. Najprej natančno preberimo razpisne pogoje za tisti ukrep, ki ga nameravamo izvesti. Vsi pogoji (tehnične zahteve, vrste dokazil) so javno objavljeni v razpisni dokumentaciji na spletni strani Eko sklada. Če kakšne zahteve ne izpolnjujemo, raje pred izvedbo prilagodimo načrte (npr. izberimo debelejšo izolacijo ali bolj učinkovit model toplotne črpalke), kajti naknadno žal ne bo mogoče dobiti izjeme. Med izvajanjem naložbe skrbno zbirajmo dokumentacijo. Izvajalci naj nam izdajo račune z vsemi zahtevanimi postavkami. Sami naj fotografiramo pomembne faze del. Posebej bodimo pozorni na fotografije, ki jih Eko sklad zahteva pred in po posegu. Pri ogrevalnih sistemih ne pozabino na dokazila o odstranitvi starih naprav, pri fasadi na dokazila o debelini izolacije, itd. Te fotografije si lahko že sproti označimo in jih priložimo v digitalni obliki. Vlogo lahko oddamo elektronsko, kar je priporočljivo, saj bomo tako najhitreje v kontaktu z Eko skladom in tudi pozivi k dopolnitvi pridejo do nas hitreje po e-pošti.
Prav tako ne odlašajmo preveč z oddajo vloge po končani investiciji. Čeprav poziv načeloma traja do nadaljnjega, se lahko zgodi, da se sredstva predčasno porabijo ali da se pogoji med letom spremenijo (Eko sklad lahko objavi spremembo poziva v Uradnem listu). Za poziv 114SUB-OB24 so v letu 2024 in 2025 že bile objavljene nekatere spremembe in dopolnitve, zato bodimo ažurni. Ko oddamo vlogo, bodimo dosegljivi na kontaktnih podatkih, ki smo jih navedli, kajti Eko sklad nas lahko pokliče ali piše v primeru nejasnosti. Če prejmemo poziv k dopolnitvi, ga skrbno preberimo in pravočasno dopolnimo zahtevane stvari – običajno so to manjkajoči dokumenti ali popravki. Ko bo odločba izdana, še enkrat preverimo, ali se izplačilni podatki (TRR račun) ujemajo z našimi, da ne bo nevšečnosti pri nakazilu.
Na koncu se spomnimo, da je namen subvencij pomagati nam, da se lažje odločimo za ukrepe, ki bodo našo hišo naredili prijetnejšo in varčnejšo. Čeprav priprava dokumentacije zahteva nekaj truda, se to bogato obrestuje – ne le v prejeti subvenciji, temveč tudi v prihrankih energije, ki jih bomo občutili vsako naslednjo ogrevalno sezono. Eko sklad s temi spodbudami vsako leto podpre na tisoče občanov pri prehodu v bolj zeleno in varčno bivanje, zato velja izkoristiti ponujeno priložnost. Z dobro pripravo in pravim nasvetom je postopek povsem obvladljiv, naš dom pa bo kmalu bolj topel, varčen in prijazen tako za družinski proračun kot za okolje.

Subvencija za sončno elektrarno

Slovenija kot »dežela na sončni strani Alp« ima veliko osončenih dni – v povprečju čez 2.000 sončnih ur letno, kar pomeni več kot 1.000 kWh sončnega obsevanja na m². Hkrati povprečno gospodinjstvo letno porabi približno 4.000 kWh električne energije. Tipična sončna elektrarna z močjo 1 kW v Sloveniji letno proizvede okoli 1.100 kWh elektrike, torej približno toliko, kolikor povprečno porabi četrtina gospodinjstva. Zaradi tega sončna elektrarna velikosti približno 4 do 5 kW že lahko pokrije večino letnih potreb tipičnega gospodinjstva. Ob tem pa si z gradnjo sončne elektrarne lahko pridobimo državno subvencijo.
Borzen, kot operater trga z elektriko, je od leta 2024 prevzel delo Eko sklada in zdaj upravljanje subvencij za obnovljive vire energije izvajajo njegovi Centri za podpore. Za gradnjo hišne sončne elektrarne so trenutno objavljena dva javna poziva Borzena: JP SO 01 za sisteme po starem net meteringu in JP SO 02 po novem sistemu brez net meteringa.
JP SO 01 je poziv, namenjen fizičnim osebam, ki so vlogo za soglasje za priključitev oddali do 31. 12. 2023 in se njihova sončna elektrarna napaja po starem sistemu letnega obračuna (net metering). Spletna aplikacija Borzenovega Centra za podpore je pričela zbirati vloge 15. 4. 2024. Na voljo je skupaj 14 milijonov evrov sredstev, ki so namenjena nakupu in montaži naprav za individualno ali skupnostno samooskrbo z električno energijo iz sonca, vključno z baterijskimi hranilniki (če so prigrajeni).
Na JP SO 01 je določena investicijska pomoč v višini 500 EUR/kW inštalirane moči, če ima elektrarna baterijski hranilnik in 50 EUR/kW inštalirane moči, če je brez baterijskega hranilnika.
Subvencija ne sme presegati 25% upravičenih stroškov naložbe. Poleg tega je največ 80 % vsote priključnih moči odjemnih mest. Kar učinkovito omeji velikost sistema glede na glavno priključno moč. Torej za 1 kW sončne elektrarne na ključ je subvencija 500 evrov (z baterijo) ali 50 evrov (brez baterije), največ do 25 % celotnih stroškov, in največ do 80 % priključne moči hiše.
Do subvencije je upravičen vsak državljan oziroma fizična oseba, ki je investitor. To pomeni da je hkrati lastnik ali solastnik zemljišča kjer stoji hiša (ali njegove etaže), ali je družinski član lastnika/solastnika z istimi pogoji.
Subvencije po JP SO 01 se podeljujejo do razdelitve sredstev ali do 31. 12. 2025. Vloge se obravnavajo po vrstnem redu prejema, zato je priporočljivo pravočasno oddati popolno dokumentacijo.
Upoštevajo se vsi stroški nakupa in montaže sončne elektrarne (paneli, menljiv pretvornik/inverter, instalacija) ter pripadajoče električne in gradbene instalacije. Če je vključen tudi baterijski hranilnik, so upravičeni tudi njegovi stroški.
Za subvencijo moramo elektronsko oddati vlogo prek Borzenove aplikacije. K vlogi so obvezne priloge. Pri individualni samooskrbi so to: Soglasje za priključitev (dokument, ki ga izda distributer po vložitvi vloge za priključitev). Pogodba o uporabi sistema za samooskrbo (pogodba z našim omrežnim operaterjem o letnem obračunu). Račun za nakup in montažo sončne elektrarne (vključno z baterijo, če je bila kupljena) na naše ime, s podrobnimi podatki o napravi (znamka, moč, število modulov, zmogljivost baterije itd.). Dokazilo o plačilu tega računa (bančni izpisek ali potrdilo o plačilu).
Subvencija se izplača šele po izvedenem in ovrednotenem projektu. Zato mora biti naložba že zaključena in delujoča ob oddaji.
Drug poziv JP SO 02 je namenjen fizičnim osebam, ki vlogo za priključitev oddajajo od leta 2024 dalje in bo elektrarna obratovala po novem sistemu. V tem pozivu so subvencije občutno višje: 675 EUR/kW z baterijskim hranilnikom (do 40% stroškov naložbe) in 250 EUR/kW brez baterije (do 25 %). Omejitev je 80 % vsote priključnih moči, oziroma enaka kot pri net meteringu. Na primer, družina z 6 kW sončne elektrarne z baterijo bi prejela 6×675 = 4.050 EUR subvencije, kar lahko pokrije do 40 % (torej do 10.125 EUR v investiciji). Brez baterije bi pri 6 kW prejeli le 6×250 = 1.500 EUR (maksimalno 25 % stroškov).
Elektrarna mora biti realizirana od 1. 1. 2024 dalje in že aktivna ob oddaji vloge. Izvoz viška energije v omrežje se po novem načinu obračuna drugače (višek se izplača z dogovorom dobavitelja). Zaradi tega so investitorji spodbujeni k vgradnji baterijskega hranilnika. Po novem pravilniku mora imeti hranilnik kapaciteto vsaj 0,7 ure delovanja naprave. Torej za 1 kW nominalne moči vsaj 0,7 kWh. Priporočljivo je tudi, da inverterski sistem podpira ustrezne varnostne standarde in da je vse oprema certificirana (CE, UL ipd.) v skladu z Uredbo o samooskrbi in Pravilnikom o tehničnih zahtevah.
Sredstva se podelijo za nakup in montažo nove opreme (sončnih panelov, inverterja, morebitnega baterijskega hranilnika, kablov, omaric) ter povezanih gradbenih inštalacij in del. Subvencija pripada izključno novim sistemom. Kar pomeni, da do nje niso upravičeni prototipi ali rabljene naprave. Podobno kot prej mora biti vlagatelj hkrati končni odjemalec na merilnem mestu same elektrarne. Podpora se ne izplača, če za isti projekt že obstajajo druga nepovratna sredstva.
Postopek uveljavljanja subvencije poteka tako, da najprej pri svojem distribucijskem operaterju pridobimo soglasje za priključitev nove sončne elektrarne. Postopek in obrazci so na strani našega operaterja ali na spletni strani ELES (SODO). Tu tudi določijo tehnične pogoje: kako močna naj bo inverterska naprava, katero fazo ima priklop, kakšni so varnostni standardi in podobno.
Ko imamo soglasje, naročimo in namestimo sončno elektrarno ter morebiten hranilnik. Pri načrtovanju moči upoštevajmo omejitev 80% priključne moči hiše, da ostanemo znotraj upravičenih okvirjev.
Po zaključku gradnje pridobimo vse potrebne dokumente: številko projekta priključitve, potrdilo elektrooperaterja o zagonu sistema, in seveda finančne dokumente. Pripravimo izdani račun (ali račune) za celotno investicijo, vključno z omrežnimi napravami in montažo. Račun naj vsebuje vse specifikacije (moč panelov, zmogljivost baterije ipd.) kot zahteva poziv. Ob računu priložimo tudi dokazilo o plačilu, kot je bančni izpisek.
Ko zberemo vse dokumente, izpolnimo spletni obrazec na Borzenovi strani. V njihovo aplikacijo naložimo zahtevane priloge in podamo vse podatke o sistemu. Pri prijavi JP SO 01 (neto) ne pozabimo označiti, da gre za sistem z net meteringom, pri JP SO 02 pa, da smo vlogo za priključek oddali po 1. 1. 2024. Oddaja na JP SO 01 je mogoča do 31. 12. 2025, medtem ko lahko vloge na JP SO 02 oddajamo vse dokler je poziv odprt. Borzen obdeluje vloge in po pozitivni odločitvi izplača subvencijo.
Pri izbiri opreme upoštevajmo regulativne zahteve. Na primer inverter mora biti primeren za omrežne razmere, imeti je potrebno ustrezne zaščite (pred preobremenitvami, odklop pri napaki omrežja ipd.) ter zagotavljati varnost v skladu z normami. Paneli morajo imeti certifikat o skladnosti (CE), ograjenost in montaža pa ustrezati navodilom proizvajalca.
Posebno pozornost namenimo baterijam, saj večja kapaciteta omogoča višjo subvencijo. Po zakonodaji se sistem šteje za takšnega “z baterijo” šele, ko ima hranilnik kapaciteto vsaj 0,7 h obratovalne moči sončne elektrarne. To pomeni, da mora 1 kW fotovoltaične moči imeti vsaj 0,7 kWh baterijske kapacitete. Čim večja je kapaciteta (do ustaljenega razmerja npr. 2 kWh na kW), tem večji delež stroškov pokrije subvencija, vse do omenjene omejitve 40 %.
Glede priklopa sistema mora biti upoštevano pravilo, da skupna moč solarnega inverterja ne sme presegati dovoljenih 80 % priključne moči merilnega mesta. Na primer, če imamo hišno glavno varovalko 3×16 A (približno 11 kW), lahko na omrežje priključimo do okoli 8,8 kW sončne elektrarne. Pred montažo se posvetujmo z elektrooperaterjem glede teh omejitev.