Izkoristimo subvencije Eko sklada

Investicijo v energetsko prenovo naše hiše si lahko bistveno zmanjšamo, če bomo izkoristili ugodne subvencije Eko sklada. Nepovratna finančna sredstva so v ponudbi za številne energetske sanacije. Od zamenjave starega ogrevalnega kotla z novim sistemom, izvedbe rekuperacijskega prezračevalnega sistema, zamenjavi dotrajanih oken z novimi lesenimi, do izdelave nove izolacijske fasade.

Kljub številnim energetskim sanacijam stavb v zadnjih letih so pri nas še vedno prenekatere stanovanjske hiše energijsko preveč potratne. Po podatkih slovenska gospodinjstva letno porabijo v povprečju več kot 200 kWh na vsak ogrevani kvadratni meter stanovanjske površine. Ob tem se tretjina energije porabi za pripravo tople sanitarne vode, ipd, celo dve tretjine deleža od celotne porabljene energije pa se porabi za ogrevanje prostorov.
Letno potrebna toplota za ogrevanje (Qnh) nizkoenergijske hiše mora biti manjša od 25 kWh/m2, pri visoko učinkoviti nizkoenergijski hiši mora biti pod 25 kWh/m2, pri pasivni hiši pa celo pod 15 kWh/m2. Pri takšni hiši je letni strošek ogrevanja stavbe in sanitarne vode le od 100 do 150 evrov.
Če je naša hiša energijsko preveč potratna, naj ne odlašamo s sanacijami, saj bomo z naslednjo zimsko ogrevalno sezono zopet močno udarjeni po žepu. Pomembno je, da se energijske prenove stavbe lotimo čim bolj celovito. V primeru postopnega izvajanja posameznih sanacij naj njih že na začetku medsebojno uskladimo in optimiziramo. Pravilen vrtni red ukrepov je takšen, da najprej adaptiramo fasadni izolacijski sloj, zamenjamo okna in vhodna vrata, šele zatem pa prenovimo ogrevalni sistem.

Veljavna subvencija Eko sklada

Za namen nepovratnih finančnih spodbud občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb je s strani Slovenskega okoljskega javnega sklada (Eko sklada) v veljavi njihov javni poziv 74SUB-OB19.
V primeru energijske prenove naše hiše si lahko preko tega razpisa pridobimo do 20% priznanih stroškov naložbe, za zamenjavo sistema ogrevanja pa celo do 50% in 60% priznanih stroškov naložbe. Če smo na območju občin, kjer ni sprejet Odlok o načrtu za kakovost zraka, nam je pri zamenjavi sistema ogrevanja priznanih do 50% stroškov naložbe. Višina nepovratnih finančnih sredstev ob tem ne sme biti višja kot 4.000 evrov. Na območju občin, kjer je sprejet Odlok o načrtu za kakovost zraka je priznanih do 60% priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 5.000 EUR.
Če razmišljamo o energijski sanaciji naše hiše, naj se vsekakor pozanimamo o možnostih pridobitve omenjenih nepovratnih sredstev. Kot prvo si bomo ob tem morali razjasniti vprašanja, kot so: katere vrste ukrepov oziroma novih naprav in opreme so ustrezne za pridobitev nepovratne finančne spodbude, kako poteka postopek za pridobitev nepovratne finančne spodbude na Eko skladu in kakšna dokazila je potrebno priložiti, v kakšni višini zneska je s tem manjši strošek investicije, ipd.
Nepovratna sredstva so namenjena za energijsko sanacijo stanovanjske stavbe, in sicer za naslednje ukrepe: vgradnjo solarnega ogrevalnega sistema, vgradnjo kurilne naprave na lesno biomaso za centralno ogrevanje, vgradnjo toplotne črpalke za centralno ogrevanje, priključitev stavbe na daljinsko ogrevanje, vgradnjo lesenega zunanjega stavbnega pohištva, toplotno izolacijo fasade, toplotno izolacijo strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru in vgradnjo prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka.

Kako izpolniti vlogo?

Pravočasno oddana in popolna vloga je osnovni pogoj za dodelitev nepovratne finančne spodbude. Obrazec vloge si lahko pridobimo na spletni strani www.ekosklad.si. Za popolno vlogo se šteje vloga, sestavljena iz obrazca »Vloga«, ki je sestavni del dokumentacije za prijavo, in pripadajočih prilog. Naložba, za katero bo dodeljena nepovratna finančna spodbuda, mora biti izvedena skladno z vsemi veljavnimi predpisi s področja graditve in energijske učinkovitosti stavb ter drugimi veljavnimi predpisi.
K vlogi za pridobitev nepovratnih sredstev moramo obvezno priložiti kopijo gradbenega dovoljenja za stanovanjsko stavbo, na kateri bo izvedena naložba. Če je stavba zgrajena pred letom 1967 oz. v kolikor z gradbenim dovoljenjem ne razpolagamo, priložimo kopijo potrdila, da ima stavba uporabno dovoljenje po zakonu, ki ga pridobimo na območni Upravni enoti. Če so bili na stavbi izvedeni gradbeno-rekonstrukcijski posegi, moramo priložiti kopijo ustreznega novega gradbenega ali drugega dovoljenja. Če kot vlagatelj nismo lastnik oziroma solastnik stavbe, naj na predpisanem obrazcu priložimo še soglasje lastnika ali solastnika stavbe, kjer bo izvedena energijska sanacija.
Pri sanaciji toplotno izolacijske fasade in izolacije strehe ali stropa moramo predložiti tudi fotografije, posnete z merilnim trakom, iz katerih bo jasno razvidna debelina že vgrajenega izolacijskega materiala. Predložimo naj tudi fotografije, posnete v času izvajanja sanacije, tako da je vidna vrsta in debelina novo vgrajenega toplotno izolacijskega materiala, ter fotografije vseh strani stavbe po izvedbi toplotne izolacije.
Pri zamenjavi starih oken z novimi lesenimi priložimo še fotografije ustrezno pripravljenih okenskih odprtin na mestih vgradnje oken, fotografije, posnete med vgradnjo, tako da so razvidni vsi vgrajeni materiali po postopku RAL montaže in fotografije vseh zamenjanih oken, tako da so vsa v celoti vidna, s pripisom postavk, navedenih na računu. Predložimo še izjavo o lastnostih oken, ki mora med drugim vsebovati vrednost toplotne prehodnosti novih lesenih oken.
Pri vgradnji kurilne naprave na lesno biomaso moramo priložiti še račun izvajalca za nakup in vgradnjo kurilne naprave, toplotnega zbiralnika in pripadajoče inštalacije za priklop na centralno ogrevanje, ki mora vključevati popis del in opreme, vrsto in točen tip ter proizvajalca kurilne naprave in toplotnega zbiralnika. Priložimo še fotografijo prostora, kamor bo vgrajena kurilna naprava in fotografijo prostora, kamor bo vgrajen vodni toplotni zbiralnik z označeno lokacijo namestitve. Če je hranilnik že vgrajen in ni predmet naložbe, priložimo fotografijo vgrajenega hranilnika in dokumentacijo, iz katere bo razviden volumen hranilnika (npr. fotografija napisne etikete, račun za nakup hranilnika ipd). V primeru zamenjave stare kurilne naprave z novo priložimo fotografijo prostora s staro kurilno napravo, ko je ta še priklopljena na centralni sistem ogrevanja, tako da je dobro razvidna lokacija stare kurilne naprave v prostoru, in fotografijo prostora, posnete po odstranitvi stare kurilne naprave in pred prenovo prostora, na ta način, da je razvidno, da je bila stara kurilna naprava odstranjena. Priložiti moramo tudi izjavo o skladnosti in merilno poročilo skladno z veljavnim standardom za kurilne naprave na biomaso.
Pri vgradnji toplotne črpalke za ogrevanje ravno tako priložimo račun izvajalca za nakup in vgradnjo toplotne črpalke s pripadajočo inštalacijo za priklop, ki vključuje popis del in opreme, vrsto in tip ter ime proizvajalca toplotne črpalke. Ravno tako priložimo fotografijo prostora, kamor bo vgrajena toplotna črpalka, z označeno lokacijo njene namestitve. Pri toplotni črpalki tipa zrak/voda priložimo fotografije lokacij, kamor bosta nameščeni zunanja in notranja enota oziroma krmilni del toplotne črpalke. V primeru uveljavljanja višje subvencije pri zamenjavi stare kurilne naprave z novo toplotno črpalko priložimo fotografijo prostora s starim kotlom, ko je ta še priklopljen na centralni sistem ogrevanja. Na fotografiji naj bo razvidna konkretna lokacija stare kurilne naprave v prostoru. Priložimo še fotografijo prostora, posneto po odstranitvi stare kurilne naprave in pred prenovo prostora, tako da bo razvidno, da je bila stara kurilna naprava odstranjena. V primeru vgradnje ogrevalne toplotne črpalke voda-voda priložimo vodno dovoljenje ARSO, če z njim že razpolagamo. Priložimo še izjavo o skladnosti, podatkovni list izdelka in podatke o tehničnih parametrih iz tehnične dokumentacije o izdelku. Vse fotografije morajo biti posnete v času oddaje vloge.
Pri vgradnji prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka predložimo predračun izvajalca za nakup in vgradnjo prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka ter fotografijo prostora, kamor bo nameščena prezračevalna naprava, z označeno lokacijo njene namestitve.
Pri že izvedeni investiciji obvezno priložimo še dokazilo o plačilu celotnega računa. Kot dokazilo se smatra kopija plačilnega naloga, izpis iz spletne banke ali konto kartica kupca. Ne zadostuje pa blagajniški prejemek ali izjava izvajalca. V primeru plačila naložbe na obroke ali v primeru potrošniškega kreditiranja naložbe v namen dokazila poplačila naložbe priložimo kopijo sklenjene pogodbe o financiranju med vlagateljem in izvajalcem naložbe.
Z izvedbo energetske sanacije objekta pričnemo še pred oddajo vloge za pridobitev subvencije. Najprej torej od izvajalca pridobimo predračun za izvedbo energetske sanacije objekta. Po naši potrditvi predračuna izvajalec izvede celoten postopek sanacije. Že med postopkom sanacije in takoj po njej pričnemo z zbiranjem dokumentacije za priloge k vlogi za subvencijo. Ko zberemo vso potrebno dokumentacijo in izpolnimo vlogo, vse skupaj oddamo na Eko sklad.
Če v času trajanja javnega razpisa 74SUB-OB19 oddamo vlogo in izpolnjujemo vse pogoje, ki jih javni poziv določa, bomo v vsakem primeru upravičeni do nepovratnih finančnih sredstev.
Nepovratna finančna spodbuda nam bo na osebni bančni račun izplačana predvidoma v 60-tih dneh po prejemu in preveritvi vseh zahtevanih dokazil o zaključku naložbe oziroma po dokončnosti odločbe.
Prispele vloge na Eko skladu obravnavajo po vrstnem redu datuma prispetja. Podatke o številki zadnje obdelane vloge na javnem pozivu in datum prispetja le-te lahko najdemo v aktualnem obvestilu vlagateljem.

Toplotna izolacija fasade

Nepovratno finančno spodbudo se nam lahko dodeli za nakup in vgradnjo fasadnega sistema s toplotno izolacijo, če je izkazano razmerje med toplotno prevodnostjo (λ) in debelino (d) nove toplotne izolacije λ/d ≤ 0,230 W/(m2K).
V primeru, da je na stanovanjski stavbi že vgrajen fasadni sistem s toplotno izolacijo, katere toplotna prevodnost znaša λ ≤ 0,045 W/mK, lahko izvedemo to naložbo z dodatno toplotno izolacijo. Pri izračunu potrebne dodatne nove toplotne izolacije upoštevamo vrednost toplotne prevodnosti obstoječe toplotne izolacije λ = 0,045 W/mK in debelino obstoječe toplotne izolacije.
Priznani stroški vključujejo nakup in vgradnjo celotnega fasadnega sistema in toplotne izolacije cokla, postavitev gradbenega odra, odstranitev ali izravnavo obstoječega ometa ali ostalih gradbenih materialov, vgradnjo vertikalne hidroizolacije na predelu cokla, demontažo starih okenskih polic, obdelavo špalet, nakup in vgradnjo okenskih polic. Višina nepovratnih finančnih sredstev znaša do 20% priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 12 € na m2 toplotne izolacije fasade.

Lesena okna

V primeru investicije za zamenjavo obstoječih vertikalnih in strešnih oken, balkonskih vrat in oken z novimi energijsko učinkovitimi lesenimi okni s toplotno prehodnostjo UW ≤ 1,1 W/m2K, vgrajeno trojno zasteklitvijo in z energijsko učinkovitim distančnikom s ψ ≤ 0,060 W/mK si tudi lahko pridobimo nepovratna sredstva Eko sklada.
Lesena okna morajo biti vgrajena v ustrezno pripravljeno okensko odprtino, ustrezno mehansko pritrjena, tesnjenje okenske rege mora biti izvedeno v treh ravneh, ustrezno morajo biti vgrajene okenske police in senčila ter zaključena obdelava špalet, kot je opredeljeno v smernici RAL. Okna morajo biti vgrajena tudi skladno z navodili proizvajalca oken in proizvajalca pritrdilnih ter tesnilnih materialov. Sistem mora biti izveden s paroneprepustnim in zrakotesnim tesnilnim materialom na notranji strani, paroprepustnim, vodotesnim in vetrno zaščitnim materialom na zunanji strani ter toplotnim in zvočnim izolacijskim materialom med notranjim in zunanjim tesnilnim materialom.
Priznani stroški vključujejo odstranitev obstoječih oken ter nakup in vgradnjo novih, nakup in vgradnjo senčil, nakup in vgradnjo zunanjih in notranjih okenskih polic, popravilo in zaključno obdelavo špalet. Priznani stroški ne vključujejo odstranitve, nakupa ali vgradnje vhodnih oziroma garažnih vrat, vgradnje dodatnih novih oken in povečanja površine zasteklitev obstoječih oken.
Višina nepovratnih sredstev znaša do 20% priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 150 € na m2 zamenjanih oken.

Ogrevalna toplotna črpalka

Nepovratna sredstva si lahko pridobimo za nakup in vgradnjo električne, plinske, sorpcijske ali hibridne toplotne črpalke tipa zrak/voda, voda/voda in zemlja/voda za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe.
Vgradnjo toplotne črpalke lahko izvede le izvajalec oziroma podizvajalec, vpisan v evidenco pooblaščenih podjetij za vzdrževanje in namestitev nepremične opreme za hlajenje in klimatizacijo ter toplotnih črpalk pri ARSO in mu je bilo izdano ustrezno potrdilo o vpisu v evidenco, razen če gre za vgradnjo toplotne črpalke, ki je hermetično zaprta.
Na območjih občin s sprejetim Odlokom o načrtu za kakovost zraka nepovratna finančna sredstva za vgradnjo toplotne črpalke ne bo dodeljena, če občinski akt ali lokalni energetski koncept določa na tem območju drug prednostni način ogrevanja.
V primeru zamenjave stare kurilne naprave z novo toplotno črpalko bomo upravičeni do višje spodbude. V tem primeru moramo ob oddaji vloge obvezno priložiti fotografijo stare kurilne naprave, ki bo zamenjana. Če ne bomo izkazali obstoja stare kurilne naprave, ali ta po vgradnji nove toplotne črpalke ne bo odstranjena, ne bomo upravičeni do nepovratnih sredstev.
Priznani stroški vključujejo: nakup in vgradnjo ogrevalne toplotne črpalke, nakup in vgradnjo hranilnika toplote, vodnega toplotnega zbiralnika ter povezavo s toplotno črpalko, izvedbo zemeljskega kolektorja ali vrtin, električne in strojne instalacije za potrebe delovanja in krmiljenja ter zagon sistema.
Višina nepovratnih sredstev na celotnem območju Slovenije pri prvi vgradnji ogrevalnega sistema v stanovanjski stavbi oziroma, če nova toplotna črpalka ne bo zamenjala stare naprave, znaša do 20% priznanih stroškov naložbe, s tem da ne več kot 2.500 € za ogrevalno toplotno črpalko voda/voda ali zemlja/voda in 1.000 € za toplotno črpalko zrak/voda.
Na območjih občin, kjer ni sprejet Odlok o načrtu za kakovost zraka je pri zamenjavi stare kurilne naprave z novo toplotno črpalko priznanih do 40% priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 4.000 evrov za novo toplotno črpalko voda/voda ali zemlja/voda in 2.500 evrov za toplotno črpalko zrak/voda.
Na območjih občin, kjer je sprejet Odlok o načrtu za kakovost zraka je pri zamenjavi stare kurilne naprave z novo toplotno črpalko priznanih do 50% priznanih stroškov naložbe. Ta nepovratna sredstva ne smejo presegati več kot 5.000 evrov za toplotno črpalko voda/voda ali zemlja/voda in 3.200 evrov za toplotno črpalko zrak/voda.

Kotel na lesno biomaso

Za nakup in vgradnjo kurilne naprave na lesno biomaso, ki izkorišča sekance, pelete ali polena, si lahko s strani Eko sklada ravno tako pridobimo nepovratne finančna sredstva. Kotel na lesno biomaso kupljen do 31. 12. 2019, ki je skladen z veljavno Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav mora biti njegov izkoristek pri nazivni toplotni moči večji ali enak 90%, vrednost emisij prašnih delcev mora biti manjša od 40 mg/m³, vrednost emisij ogljikovega monoksida pa manjša od 400 mg/m.
Kotel z nazivno izhodno toplotno močjo 20 kW ali manj na lesno biomaso, ki je skladen z Uredbo Komisije (EU), sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov ne sme biti manjša od 78%. Pri kotlu z nazivno izhodno toplotno močjo več kot 20 kW, sezonska energijska učinkovitost ogrevanja prostorov ne sme biti manjša od 80%. Sezonska emisija trdnih delcev pri ogrevanju prostorov ne sme presegati 30 mg/m3 pri kotlu s samodejnim polnjenjem in 45 mg/m3 pri kotlu z ročnim polnjenjem. Sezonsko emisijo ogljikovega monoksida pri ogrevanju prostorov ne sme presegati 380 mg/m3 pri kotlu s samodejnim polnjenjem in 530 mg/m3 pri kotlu z ročnim polnjenjem. Sezonsko emisijo organskih plinskih mešanic pri ogrevanju prostorov ne sme presegati 20 mg/m3 pri kotlu s samodejnim polnjenjem in 30 mg/m3 pri kotlu z ročnim polnjenjem. Sezonsko emisijo dušikovih oksidov pri ogrevanju prostorov ne sme presegati 200 mg/m3 za katerikoli kotel na lesno biomaso pri računski vsebnosti kisika 10% v suhih dimnih plinih. Kotel na lesno biomaso z ročnim polnjenjem goriva mora imeti za optimalno zgorevanje prigrajen hranilnik s prostornino zahtevano z Uredbo Komisije (EU).
Peletna peč z vodnim toplotnim prenosnikom (kamin), ki bo priklopljena na centralno ogrevanje, mora imeti izkoristek pri nazivni toplotni moči večji ali enak 91%, vrednost emisij celotnega prahu mora biti manjša od 18 mg/m³, emisij ogljikovega monoksida pa manjša od 250 mg/m³.
Kurilna naprava z ročnim polnjenjem kuriva (npr. s poleni) mora imeti za optimalno zgorevanje vgrajeno lambda sondo in prigrajen vodni toplotni zbiralnik s prostornino najmanj 12 litrov na liter polnilnega prostora z gorivom, vodni toplotni zbiralnik pa mora imeti tudi prostornino najmanj 55 litrov na kW nazivne toplotne moči naprave. Naprava z avtomatskim polnjenjem kuriva (npr. s peleti, sekanci), z izjemo peletne peči (kamina), mora imeti prigrajen vodni toplotni zbiralnik s prostornino najmanj 20 litrov na kW nazivne toplotne moči naprave.
Kurilna naprava, ki omogoča uporabo dveh ali več vrst goriv (npr. polena in peleti), mora izpolnjevati navedene toplotno-tehnične karakteristike za vse vrste goriv in tudi omenjene zahteve za posamezno vrsto goriva.
Na območjih občin s sprejetim Odlokom o načrtu za kakovost zraka nepovratna finančna sredstva za vgradnjo kurilne naprave na lesno biomaso ne bo dodeljena, če občinski akt ali lokalni energetski koncept določa na tem območju daljinsko ogrevanje ali uporabo zemeljskega plina.
V primeru zamenjave stare kurilne naprave z novo na lesno biomaso moramo ob oddaji vloge priložiti fotografijo stare kurilne naprave, ki bo zamenjana. Če ne bomo izkazali obstoja stare kurilne naprave, ali ta po vgradnji nove kurilne naprave ne bo odstranjena, ne bomo upravičeni do nepovratne finančne spodbude.
Priznani stroški vključujejo: nakup in vgradnjo ene kurilne naprave, predelavo obstoječega ali izdelavo novega priključka za dovod zraka in odvod dimnih plinov ter sanacijo ali izgradnjo dimnika, nakup in vgradnjo zalogovnika za gorivo, transportnega in varnostnega sistema, senzorjev CO, krmilne opreme, hranilnika toplote, vodnega toplotnega zbiralnika, sanitarne toplotne črpalke, povezovalnih armatur ter opreme za priključitev na centralno ogrevanje.
Višina nepovratnih sredstev pri prvi vgradnji ogrevalnega sistema v stanovanjski stavbi oziroma, če nova kurilna naprava ne bo zamenjala stare, znaša do 20% priznanih stroškov naložbe. Omenjena nepovratna sredstva ne smejo presegati več kot 2.000 € za kurilno napravo na lesno biomaso za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe.
Na območjih občin, kjer ni sprejet Odlok o načrtu za kakovost zraka je pri zamenjavi stare kurilne naprave z novo napravo na lesno biomaso priznanih do 50% priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 4.000 evrov za kurilno napravo na lesno biomaso.
Na območjih občin, kjer je sprejet Odlok o načrtu za kakovost zraka je pri zamenjavi stare kurilne naprave z novo napravo na lesno biomaso priznanih do 60% priznanih stroškov naložbe. Ta nepovratna sredstva ne smejo presegati več kot 5.000 evrov za kurilno napravo na lesno biomaso.

Rekuperacijski prezračevalni sistem

S strani Eko sklada si lahko pridobimo nepovratna finančna sredstva tudi za nakup in vgradnjo ene od oblik centralnega sistema prezračevanja ali lokalnih naprav za prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka (rekuperacijo).
Stanovanjska prezračevalna enota s sistemom za rekuperacijo toplote, namenjena centralnemu prezračevanju, mora dosegati toplotni izkoristek rekuperacije toplote (ηt) vsaj 80%, razen naprave z entalpijskim prenosnikom toplote, ki mora dosegati toplotni izkoristek rekuperacije toplote vsaj 74%. Katerakoli centralna prezračevalna enota pa ne sme presegati specifične vhodne moči (SPI) 0,45 W/(m3/h). Naprava za lokalno prezračevanje mora dosegati vsaj 70% energijsko učinkovitost pri vračanju toplote odpadnega zraka.
Priznani stroški vključujejo nakup in vgradnjo naprave za centralno ali lokalno prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka, nakup in vgradnjo sistema za distribucijo zraka z elementi za vpihavanje in odsesavanje ter krmilnimi elementi, nakup in vgradnjo sistema za predgrevanje zraka s toploto zemlje ali vode.
Višina nepovratne finančne spodbude je lahko do 20% priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 2.000 € za izvedbo centralnega prezračevalnega sistema za posamezno stanovanje oziroma največ 300 € na vgrajeno enoto lokalnega sistema prezračevanja.

Zavrnitev subvencije

Ob preverjanju naše vložene dokumentacije lahko v Eko skladu tudi zavrnejo našo vlogo za pridobitev nepovratnih sredstev, če priložena dokumentacija ni ustrezna, stavba ni legalna ali ni pravilno izvedena investicija sanacije objekta.
Na Eko skladu opažajo, da so tako najbolj pogosto vzroki za zavrnitev vloge na primer, da oprema, ki je predmet subvencije, ne ustreza tehničnim zahtevam javnega poziva (npr. neustrezno grelno število pri toplotnih črpalkah, neustrezen izkoristek pri kurilnih napravah na lesno biomaso, neustrezna toplotna prehodnost okna). Naložba ni ustrezno izvedena oziroma jo ni izvedel usposobljen in registriran izvajalec. Pod to se smatra neustreznost RAL montaže, nezadostna debelina toplotne izolacije, izvedba v lastni režiji in nezadosten volumen hranilnika toplote pri kurilni napravi na lesno biomaso. Razlog za zavrnitev vloge le tudi, da stavba, na kateri se naložba izvaja, ni stanovanjska (npr. počitniški objekt, poslovni prostor, gospodarsko poslopje) oziroma ni zgrajena v skladu z veljavnimi predpisi.
V primeru utemeljenega suma, da je prejemnik v vlogi za pridobitev spodbude Eko sklada namenoma podal neresnične podatke, je Eko sklad dolžan pristojnim organom posredovati kazensko ovadbo.

pripravil: M.A.

Najbolj brano