Brezplačna revija za ureditev bivalne okolice

Izbira senčila

Najbolj enostavna in poceni rešitev senčenja in s tem pregrevanja bivalnih prostorov je vgradnja okenskih senčil. Z novimi materiali in sodobnimi postopki izdelave se je na trgu precej povečala možnost izbire. Ob izbiri naj poleg kvalitete in dekorativne funkcije senčila upoštevamo še njihov način upravljanja ter doprinos k boljši izolaciji objekta.

Sedanje sodobne hiše imajo velike steklene površine, kar je za osvetljevanje prostorov vsekakor dobrodošlo. Vendar s tem se posledično poveča tudi nevarnost pregrevanja bivalnih prostorov. V notranjosti se segreje tako notranji zrak kot tudi zidovi in oprema. S tem se sončna toplota kopiči v prostoru. Tudi v večernem času, ko se zunanja temperatura ohladi, je v notranjosti prostorov še vedno pretoplo, saj se shranjena toplota iz zidov in opreme sprošča v bivalno okolje. Takšen pojav se imenuje »učinek tople grede« in je zelo pogost problem sedanjih stanovanjskih hiš. Znotraj hiše z nezaščitenimi večjimi okni, izpostavljenimi soncu, lahko pride do razlike med zunanjo in notranjo temperaturo tudi do 10°C. V primeru, da je zunanja temperature le 20°C, je torej v stavbi lahko celo 30°C.

Praktične žaluzije

Enostavna montaža in upravljanje ter predvsem ugodna cena so glavni vzroki, da so žaluzije kljub močni konkurenci ostalih senčil še vedno pogosta izbira. Pomembna odlika žaluzij je tudi ta, da jih je možno vgraditi tudi v polkrožno, okroglo ali trikotno obliko okna.
Sestavljene so iz množice aluminijastih lamel (ali lesenih), ki so obešena na vrvicah in vpeta v ohišje senčila na zgornji strani okna. S pomočjo enostavnega mehanizma lahko te lamele dvigujemo ali spuščamo ter obračamo v različne smeri. S tem si precej natančno lahko poljubno izbiramo stopnjo zasenčenosti v prostoru. Z reguliranjem kota lamel lahko prepuščamo željeno količino svetlobe v prostor in posledično s tem ustvarjamo stopnjo zasebnosti v prostoru.
Žaluzije so lahko vgrajene z notranje ali zunanje strani okna. Z vgradnjo sedanjih sodobnih zunanjih žaluzij si poleg osenčenosti in izboljšane toplotne izolacije notranjih prostorov pridobimo tudi moderen zunanji videz objekta.
Če se odločimo za zunanje žaluzije, moramo vedeti, da bodo direktno izpostavljene vremenskim vplivom. Zato naj bodo takšna senčila dovolj kakovostna in vzdržna. Kvalitetne zunanje žaluzije so izdelane (podobno kot rolete) iz aluminija, pri katerem so lamele polnjene s poliuretanom. Lamele žaluzij, ki imajo zaobljene robove in so vodene v stranskih ALU vodilih, so toge in stabilne tudi pri vetrovnih vremenskih razmerah. Nekdanje plastične žaluzije so bile manj kakovostne, saj so se s časom lahko povesile, pa tudi njihova življenjska doba je bila krajša.
Zunanje žaluzije se vgrajujejo v zunanje okvirje okenskih odprtin. Njihova vgradnja je nekoliko bolj zahtevna kot pri notranjih žaluzijah. V namen preprečevanja ropota žaluzij po steklu, so lamele nameščene ob levem in desnem robu v vodilo. Upravljanje z zunanjimi žaluzijami je močno podobno kot z roletami. Torej ročno s pogonsko palico ali udobneje preko stikala z elektromotorjem. Zunanje žaluzije so primerne tudi za senčenje večjih steklenih površin.
Notranje žaluzije imajo bolj preprosto sestavo in se tudi enostavneje vgradijo na notranji okvir okna. V nasprotju z zunanjimi žaluzijami notranje lamele nimajo vodil in so brez zaščitnega ohišja. S tem prosto visijo od zgornjega do spodnjega okenskega okvirja. Upravljajo se ročno prek dvižne vrvice in obračalne palice. Z odločitvijo za notranje žaluzije moramo vedeti, da je toplotna zaščita manjša kot pri zunanjih žaluzijah, in seveda bistveno manjša kot pri roletah.
Če želimo čim bolj naraven in eleganten videz notranje opreme je priporočljiva izbira lesenih notranjih žaluzij. Poleg naravne topline lesa si bomo s tem pridobili tudi kompaktno notranje senčilo. V ponudbi so lesene žaluzije iz različnih vrst lesa in različnimi površinskimi obdelavami kot je lamiliran les, les z visokim sijajem, ipd.

Lamelne zavese za večje površine

Lamelna zavesa oziroma vertikalna žaluzija je sestavljena iz niza pokončno visečih širokih lamelnih trakov, ki so med seboj spodaj povezani z verižico. Zgornja tirnica (karnisa) je izdelana iz barvanega aluminija in je vgrajena na strop prostora pod oknom ali na konzolne nosilce na steni. Prosto viseče lamele so na spodnji strani obtežene, na zgornji pa pritrjene na posebne vozičke v tirnici, s katerimi se lahko udobno vozijo po vodilu. Med posameznimi lamelami je dovolj prostora, da se trakovi lahko obračajo okrog svoje osi za 180°. Ravno z obračanjem lamel s pomočjo vrvice se omogoči optimalno razporeditev svetlobe po prostoru.
Podobno kot rolete ali žaluzije, katere lahko spuščamo ali dvigamo, lamelne zavese pomikamo v levo ali desno smer in s tem zastiramo ali odpiramo okensko svetlobo. Upravljanje lamelnih zaves je mogoče z vrvico, verižico, s pomočjo ročičnega pogona ali z električnim upravljanjem.
Lamelni trakovi so izdelani iz tekstila. To je lahko bombaž ali poliester. Slednji je običajno impregniran in antistatičen, kar pomeni, da na svojo površino ne veže prahu.
Lamelne zavese s svojo različno barvitostjo, širino lamel in kakovostno obdelavo trakov sodijo med kvalitetnejša senčila, s katerimi je zelo malo vzdrževanja. Predvsem se njihova uporabnost pokaže pri zasenčevanju večjih steklenih površin, kjer pridejo takšne zavese tudi najbolj do izraza.
Ob izbiri te vrste senčil se moramo zavedati, da lamelne zavese ne predstavljajo nobene toplotne ali zvočne izolacije, saj so notranje senčilo. Hkrati tudi ne omogočajo popolne zatemnitve prostora. Boljšo izolacijo okna in učinkovito zatemnitev prostora bomo lahko dosegli le s kombinacijo zunanjega senčila, kot so na primer rolete.

Sodobna rolo senčila

Predvsem v novejših stanovanjskih hišah se že nekaj zadnjih let vse bolj pojavlja tekstilno senčilo, imenovano rolo. To je sicer v rolo zvita tkanina, ki se lahko navija ali odvija. Klasičen rolo je brez ohišja in prosto viseč ali voden s plastificirano jeklenico. Upravlja se s pomočjo obračalne vrvice ali vzmeti. Posodobljen rolo ima omogočeno elektromotorno navijanje, ki je krmiljeno z elektroniko.
Nekoliko boljše rolo senčilo ima podobno kot roleta ob straneh vodila iz aluminija, nerjavečega jekla ali jeklenih vrvi, ki vodijo tekstil ob spuščanju ali dvigovanju vrvi. Tako kot žaluzija je tudi rolo lahko zunanji ali notranji. Zunanji rolo ima navijalno cev v aluminijastem ohišju, ki ščiti tekstil pred vremenskimi vplivi, ko je ta zvit v roli. Notranji rolo je lahko prosto viseč ali izvedba v kaseti.
Površina roloja je lahko izdelana iz različnih vrst tekstila. Možnost izbire imamo med prosojnimi, polprosojnimi, potiskanimi, zatemnitvenimi, screen tkaninami, metaliziranimi ali tkaninami različnih tekstur. Predvsem je aktualno screen senčilo. To je mrežasta tkanina, ki je ognje odporna, barvno obstojna in ne prepušča ultravijoličnih žarkov. Takšno senčilo je obstojno pri različnih atmosferskih vplivih, hkrati pa prepušča v prostor svetlobo. Zaradi tega je primerno predvsem za senčenje strešnih oken ali zimskega vrta.
Prednost roloja pred nekaterimi drugimi senčili je poleg velike izbire enobarvnih in dekorativnih vzorcev, še v možnosti popolne zatemnitve prostora. Zaradi majhne zgornje navojne omarice poda fasadi sodoben videz.

Avtomatizirano upravljanje

Razvoj in pocenitev elektronskih komponent je doprinesel, da se v slovenske domove vse več vgrajuje senčila z elektromotornim pogonom na daljinsko upravljanje. V več kot polovico sedanjih novogradenj so že vgrajena senčila z elektromotornim upravljanjem.
Pri avtomatizirani izvedbi preko stikala s pomočjo elektromotorja spuščamo ali dvigamo senčila. Pri roletah ima poleg udobja takšna izvedba prednost v primerjavi z ročnim upravljanjem še v boljšem izolacijskem učinku, saj pri ročnem načinu zaradi odprtine mehanskega prenosa upravljanja nastanejo toplotne izgube. Za izvedbo senčila z ročnim upravljanjem je potrebno za njegovo vodilo zvrtati luknjo v okno, medtem ko pri senčilu z elektromotorjem tega ni potrebno.
Poleg osnovne izvedbe elektropogona preko stikal, je seveda možnost tudi z elektronskim daljinskim upravljanjem. Na ta način z daljinskim upravljalnikom manipuliramo s senčili. Brezžično upravljanje senčil preko spleta je eden od viškov ugodja upravljanja našega doma, kateri je zlasti pri novogradnjah vse bolj pogost. Takšen način upravljanja senčil je eden od skoraj že obveznih in osnovnih sestavnih delov inteligentne hiše s centralnim nadzornim sistemom.
Za brezžično upravljanje senčil preko spleta potrebujemo poleg elektromotorja le še računalnik, usmerjevalnik (router) in dostop do spleta. Računalnik je lahko pametni telefon ali tablica. S tem lahko kjerkoli in kadarkoli upravljamo s senčili preko spletnega brskalnika. Izbrana senčila kot so rolete, zunanje žaluzije, screen senčila in tudi tendo lahko na ta način pomikamo v različne pozicije.
S stikalno uro ali svetlobnim senzorjem lahko nastavimo čas, ko se bodo rolete samodejno zjutraj dvignile in zvečer spustile. To je sicer zelo dober preventivni varnostni ukrep, saj s tem ustvarimo vtis, da smo doma, čeprav smo odsotni.
Seveda za takšnim ugodjem stoji tudi višja cena investicije v senčila. Strošek motorja, stikala in daljinskega upravljalnika doprinesejo občutno razliko v ceni med ročnim in elektromotornim upravljanjem senčila. Razlika v ceni je sicer odvisna še od vrste nadgradnje z elektropogonskim sistemom.
Še bolj komfortno in praktično upravljanje senčil omogočajo različni sedanji klimatski senzorji, s pomočjo katerih se senčila na hiši samodejno uravnavajo glede na obdobje sončnega vremena, mraza, vetra ali dežja.

Klasika z zavesami

Klasične zavese iz blaga prvenstveno služijo dekoraciji prostora, hkrati pa več ali manj dobro zasenčijo tudi poglede iz okolice. S tem so uporabna še posebej na oknih, ki so usmerjena na bližnjo cesto ali k sosedovi hiši.
Klasična zavesa je v bistvu gubana zavesa. Za njeno izdelavo se uporabljajo različne izvedbe naborov. Gube so lahko fiksno sešite in so na primer gube v eno smer, gube v obe smeri, »štrleče« gube, dvojne gube, trojne gube, itd. Za gubanje se lahko uporabijo tudi naborni trakovi. S tem je zavesa gubana glede na vrsto traku, kateri je lahko cikcak trak, harmonika trak, ipd. Za prosojno zaveso je primeren transparentni trak, da je le-ta čim manj opazen.
Klasično gubano zaveso lahko dodatno popestrimo z dekorativno zaveso. Slednja lahko tudi samostojno visi, ter tako poda prostoru sodoben pridih. Pogosteje kot iz prosojnih tkanin je dekorativna zavesa izdelana iz kompaktnega blaga. S tem pa pridobi svojo pomembno zatemnitveno funkcijo.
Pri izbiri zavese naj bomo predvsem pozorni na njeno barvo in vzorce, ki se naj čimbolj prilagajajo celotni opremi v prostoru. Pozorni naj bomo praktično na vse okoli nje. Od pohištva in sedežne garniture, do barve sten, stropov in tal. Z razliko od nekaterih drugih senčil se pri izbiri zaves lahko poigramo z neštetimi vzorci in barvnimi odtenki.
V dnevno sobo so primerni na primer veliki stilizirani floralni vzorci zaves, v spalnici ali kopalnici pa lahko prosojne gladke ali čipkaste zavese kombiniramo z dodatnimi težjimi neprosojnimi zavesami, katere po potrebi zagrnemo.
Predvsem od vrste prostora, pa tudi od velikosti okna je odvisno kakšno dolžino zaves bomo izbrali. Še do nedavnega nazaj je veljalo, da so dolge zavese, ki segajo od stropa do tal, primerna le za panoramska okna, ki se raztezajo čez večino stene. Sedaj velja načelo, da lahko praktično vse prostore opremimo z dolgimi zavesami. Ob tem sta izjemi le kuhinja in kopalnica, kjer bodo bolj praktične krajše verzije. Pri izbiri ustrezne dolžine velja pravilo, da kratke zavese vizualno znižajo prostor. Nič ne bo torej narobe, če bodo zavese tudi nekoliko daljše in celo nabrane na tleh.
Glede na izbrani material zavesa različno zastre pogled skozi okno v prostor in iz njega, ter različno prepušča svetlobo. Med tkaninami za zaveso lahko izbiramo od zelo prosojnih, do celo neprosojnih. Vse je odvisno od tega kaj želimo z njo doseči. S tem dobimo tudi možnost različnih prilagoditev zavese v različne prostore, saj vsaka zavesa nikakor ne sodi v vsak prostor. V nekaterih prostorih je zavesa več ali manj le za okras, v drugih pa je predvsem zato, da si z njeno pomočjo ustvarimo zasebnost. To velja zlasti za prostor v kopalnici in spalnici, medtem ko je za v kuhinjo primerna predvsem prosojna zavesa, ki prepušča zadostno količino svetlobe. Če želimo prostor občasno povsem zatemniti, naj izberemo masivnejše nepresojne zavese. Praktična in estetska rešitev je tudi namestitev več slojev zaves, ki svoje funkcije in videz medsebojno dopolnjujejo.
Tkanina za klasično zaveso je lahko naravnega ali sintetičnega izvora. Za naravne materiale se uporablja zlasti bombaž, volno, platno, svilo, mešanice naravnih vlaken in naravne mešanice s sintetičnimi vlakni, lahko tudi lan in konopljo. Poleg vdržnosti zavese in njene življenjske dobe je z izbiro ustrezne tkanine odvisno tudi koliko se bo zavesa s tem mečkala, kako bo visela na karnisi, koliko težka bo in kako hitro bo zbledela. Svila je na primer draga tkanina in velja kot prestižni material, vendar barve na sončni svetlobi hitro zbledijo. Zato za svetle prostore, orientirane na jug ali zahod, svilena zavesa ni primerna.
Karnisa za zaveso naj bo dovolj dolga, oziroma naj čez levi in desni rob okna prekriva še vsaj 20 cm preko okna na zid. Le tako bomo zaveso dovolj umaknili preko okenske steklene površine. Če bomo karniso vgradili direktno na strop, bomo s tem vizualno povišali prostor.
V sedanjih stanovanjih so zavese večinoma kombinirane z zunanjimi senčili kot so žaluzije ali rolete. S tem se doseže najboljšo kombinacijo zasenčenosti in estetskega videza prostora, saj so zavese vsekakor izključno notranje senčilo, ki pa kljub vsemu bolj kot vlogo senčenja, opravljajo nalogo dekoracije stanovanja.

Zunanja tenda

Zlasti v vročih poletnih dneh nas bo takšno senčilo učinkovito zaščitilo pred poletno pripeko, v večernem času pa tudi pred vlago. Ob pravilni izvedbi senčila nam bo poleg sence omogočala naravno cirkulacijo zraka, kar je poleg sence precej pomembno za dovolj udoben počitek.
Tendo lahko vgradimo praktično kjerkoli zunaj objekta. Pomembno je le, da ima z ene strani možnost trdnega vpetja ogrodja konstrukcije. Najbolj pogosto se ta nahaja na terasi ali balkonu. V javnih ustanovah je zelo aktualna pri senčenju zunanjih vrtov, gostinskih lokalov, vhodov v trgovine, mestnih izložb in podobno. Zaradi današnje sodobne arhitekture, kjer je postal dnevni prostor povezan z zunanjim, na katerim je terasa, balkon ali vrt, je tudi pri stanovanjski hiši marsikje postala tenda nujno potreben stavbni element.
Poleg vzdržljivosti in enostavnosti upravljanja tende je nedvomno pomemben tudi njen videz. Tenda bo ob hiši postala nujen skupni element doma, ki se mora v vsakem primeru oblikovno in barvno čimbolj ujemati s fasadnim licem hiše. Sedaj so v ponudbi platna z vsemogočimi barvami in različnimi vzorci, tako da bomo gotovo lahko izbrali takšno barvo, ki se bo dovolj lepo podala fasadi in okolici hiše. Marsikje lahko vidimo hišo s prijetno lepo fasado, ob njej pa je raztegnjena platnena streha povsem drugačnih kričečih barv. Ob izbiri barve in oblike tende gotovo tudi ne bo odveč, če povprašamo za nasvet montažerja, ki pride na ogled. Ta nam bo s svojimi dosedanjimi izkušnjami lahko marsikdaj odločilno svetoval.
V osnovi je tenda lahko okenska, iztezna ali kasetna. Okenska tenda se običajno nahaja nad oknom ali vratih in poteka navpično na stranskih vodilnih tračnicah. Iztezna tenda ima neposredno pod platneno streho iztezne sklepne roke, s pomočjo katerih se platneno streho enostavno raztegne ali zloži, le da s tem ni v celoti zaščitena pred vremenskimi vplivi.
Kasetna tenda ima ravno tako iztezne roke, vendar se mehanski elementi in napenjava nahajata v enem profilu. Na ta način jo je možno v času, ko jo ne potrebujemo, enostavno in hitro zložiti. Kasetna izvedba tende se je nekdaj uporabljala le pri gostinskih objektih ali premožnih vilah, že precej zadnjih let pa je dostopna tudi širšemu krogu uporabnikov. V času, ko tende ne potrebujemo, jo v posebno aluminijasto kaseto enostavno zložimo skupaj s platnom. S tem bistveno podaljšamo življenjsko dobo platna. Poleg tega zavarujemo tendo pred močnejšim vetrom, ki sicer zaradi velikega zračnega upora lahko kaj hitro poškoduje konstrukcijo tende. V primeru, da veter piha z hitrostjo 40 km/h, pritiska na platneno streho, ki je velika 18 m2, z močjo 430 kg, kar pa je že precej velika sila.
Življenjska doba tende je precej odvisna od vrste platna. Zato ob izbiri nikakor ne smemo imeti predstavo, da je ta le poljuben kos tekstila na konstrukciji. Pomembno je, da izberemo platno, ki je odporno na ultravijolično svetlobo in čim dlje časa ohrani svojo prvotno barvo. Priporočljivo je, da je postopek barvanja platna opravljen v masi platna. Nekatera platna so prevlečena z zaščitnim premazom na osnovi nanotehnologije, ki platnom zagotavlja odpornost pred umazanijo in vodo. Med najbolj primernimi je večkrat impregnirano akrilno platno. Poleg akrilnih se uporabljajo še poliestrska platna, ali kombinacije poliestra, akrila in PVC-ja. Kakovostna platna morajo vsekakor prepuščati zrak, zato plastificirana niso ravno primerna.
Odvisno od proizvajalca je ogrodje tende izdelano iz različnih materialov. Nosilne cevi in navijalna cev so največkrat kovinske in zaščitene z vročim cinkom ali plastificirane. Nosilci in zaključni profili pa so marsikdaj iz aluminija.
Tako kot ostala senčila je tudi tendo možno upravljati ročno ali s pomočjo avtomatike. Ročno tendo zložimo ali razstavimo s pomočjo navijalne palice. Avtomatika pa poskrbi, da le s pritiskom na gumb stikala tendo nemoteno zložimo s pomočjo elektromotorja. Proizvajalci so poskrbeli tudi za primer nenadnega močnejšega vetra, ko nas ni doma in je tenda razstavljena, kar sicer lahko za njeno konstrukcijo hitro postane nevarno. V tem primeru se s pomočjo posebnega senzorja za veter, ki z vetrnico zazna moč vetra, vklopi elektromotor, ki tendo samodejno zloži. Ob morebitni izbiri tende z avtomatiko moramo upoštevati tudi možnost prekinitve električne energije, zato je dobro, če se odločimo za kombinacijo avtomatike s palico, ki omogoča, da lahko tendo zapremo tudi ročno.
V Sloveniji je mojstrov, ki se ukvarjajo z nabavo in montažo tend kar nekaj. Nekateri imajo to le kot dodatno storitev montaže, drugi se s tem bolj resno ukvarjajo. Zato je pomembno, da se informiramo o dosedanjih izkušnjah izbranega mojstra, se pozanimamo koliko časa je garancija na izdelek (najboljše tende imajo garancijo tudi do 7 let) in zagotovljen servis, ter ali ima senčilo ustrezen proizvodni certifikat, ki je pri nas sicer obvezen. Ta nam pove v kakšnih vetrnih obremenitvah lahko tendo uporabljamo. Kot standard je pri največjih proizvajalcih omenjen razred 3. To pomeni, da se lahko tendo povsem varno uporablja do hitrosti vetra 35 – 38 km/h. Seveda ob izvedbi montaže in načinu pritrditve, podane s strani proizvajalca (jamstvo). Žal se pri nas prodajajo tudi tende s standardom 0 oziroma kar brez navedenega vetrnega razreda uporabe, kar pomeni, da niso primerne za nikakršne vetrne obremenitve. Proizvajalec s tem jasno deklarira možnost uporabe in ne prevzema nobenega jamstva za poškodbe stvari in oseb, ki se lahko pojavijo zaradi slabe kvalitete.

Bioklimatska pergola

Zaradi klimatskih sprememb so poletja vse bolj vroča in dolga. Če želimo ta letni čas kar najbolje izkoristiti s počitkom na domači terasi ali vrtu, je pergola ena najboljših rešitev senčenja. Z njo si bomo tako rekoč ustvarili dnevno sobo ali jedilnico kar na prostem.
Klasična lesena pergola je že od nekdaj veljala za tipičen element mediteranske gradnje. Zaradi sodobnih materialov, ki so odporni tako na mraz kot na vročino, je pergola zlasti v zadnjem desetletju vse bolj prisotna tudi v našem celinskem podnebju. V zadnjih letih so sodobne tehnologije pri izdelavi pergole omogočile izreden napredek. Iz klasične lesene konstrukcije so se razvile različne izpopolnitve pergol. Vsekakor pa je vrhunec takšnih nadgradenj tako imenovana bioklimatska pergola.
Takšna pergola je po zasnovi in obliki sicer podobna prvotni osnovni leseni pergoli. Vendar se že pri osnovnem videzu primerjava podobnosti med eno in drugo pergolo tudi konča. Bioklimatska pergola je izdelana iz aluminijaste konstrukcije. V nekaterih primerih tudi iz inoxa. Aluminij je znan po svoji lahki teži, hkrati pa tudi po dobri čvrstosti. Ker je odporen na različne temperature, vlago, sol in UV žarke, je zagotovo ena najboljših izbir za konstrukcijo na prostem. Poleg tega je njegova konstrukcija prašno lakirana v možnosti poljubne barve glede na RAL lestvico. Kljub vsemu se naj vseeno pri proizvajalcu pozanimamo predvsem pri detajlih izvedbe konstrukcije kot na primer natančnost izdelanih spojev, vidnost vijakov, ipd.
Samostoječa pergola na štirih stebrih je lahko zelo lep in sodoben vrtni dodatek. Pod njo nas bo narava obdajala z vseh strani. Kot takšna je praktična rešitev za ustvarjanje poletne kuhinje na prostem. Za na teraso ali direktno ob stavbi je primerna pergola, ki je delno vpeta v objekt. Takšna izvedba ima le dva stebra. Omogoča neposredno prehajanje iz zunanjega v notranji prostor. Poleg tega tudi zmanjša porabo energije za ogrevanje ali prezračevanje. Pergola, ki ne rabi nobenih podpornih stebrov, je v celoti vpeta v objekt in s tem postane del njega. Največkrat je takšna pergola na vrtovih gostiln ali hotelov.
Odvajanje vode je bilo pri klasičnem fiksnem nadstrešku rešeno preko žlebov. Takšni elementi pa bi pergolo vizualno precej uničili. Zato so proizvajalci pergol razvili inovativen način odvajanja vode s povsem skritimi žlebovi v samo konstrukcijo.
Namesto fiksne strehe ima bioklimatska pergola integrirane aluminijaste lamele, ki so ključnega pomena za uravnavanje mikroklime in s tem udobja pod njo. Zaradi gibljivih lamel ima takšna pergola v primerjavi s klasično fiksno izvedbo prednost predvsem v tem, da lahko s spreminjanjem naklona lamel sami določamo količino UV sončnih žarkov pod pergolo. Poleg tega je z odprtimi lamelami zagotovljeno uhajanje vročega in dovajanje svežega zraka. Takšna pergola torej dopušča uravnavanje temperature, svetlobe in pretoka zraka.
Lamele lahko poljubno rotiramo vse do 150 stopinjskega naklona. V času padavin si z zaprtimi lamelami in zagotovljenimi vodotesnim stiki med njimi, omogočimo suho streho nad glavo. Pri nekaterih izvedbah pergol lahko lamele tudi popolnoma zložimo, s čimer ostane le 13% strehe prekrite z njimi. Slednja možnost pride v poštev zlasti v prehodnem spomladanskem in jesenskem času, ko želimo izkoristiti vso toplot sončnih žarkov.
Upravljanje lamel na pergoli vršimo z daljinskim upravljalnikom preko motornega pogona. Pogon je praviloma skrit v konstrukciji, kar je sicer odvisno od proizvajalca. Poleg daljinskega upravljalnika, lahko lamele upravljamo z ustrezno aplikacijo preko pametnega telefona, kar omogoča njeno upravljanje praktično od koderkoli. Upravljalni in nadzorni sistem je možno priklopiti tudi na centralni sistem pametne hiše.
Različne nadgradnje omogočajo, da lahko bioklimatsko pergolo kombiniramo z različnimi opcijami zapiranja stranic, ki še dodatno povečajo udobje bivanja pod njo. Za vroči poletni čas so rešitev stranski screen roloji in komarniki. V hladnejšem in deževnem vremenu pa se lahko zaščitimo s steklenimi stenami.
Proizvajalci pergol nudijo tudi različne opcije vgrajenih LED osvetlitev in tudi senzorjev za dež ali veter. Določeni sistemi lamel imajo celo integriran sistem ogrevanja. S topljenjem snega na lamelah se prepreči njihovo morebitno poškodbo zaradi teže snega. Za boljšo toplotno in zvočno izolacijo so lahko lamele polnjene s poliuretansko peno. V kombinaciji s stranskimi steklenimi stenami postane takšna zaprta pergola pravi zimski vrt.

pripravil: M.A.